Gazprom je v preteklih mesecih že drastično zmanjšal dobavo plina Nemčiji, za kar so okrivili manjkajoče turbine na plinovodu Severni tok 1. Te na popravilo pošiljajo v Kanado, postopek pa zapletajo sankcije Zahoda proti Rusiji.

V Berlinu vztrajajo, da Moskva plin uporablja kot sredstvo za kaznovanje Nemčije zaradi sankcij, s katerimi Zahod, tudi Nemčija, Rusijo kaznuje zaradi napada na Ukrajino.

Plinovod Severni tok 1, ki pod Baltskim morjem oskrbuje Nemčijo z ruskim plinom, od julija deluje le z 20-odstotno zmogljivo. Tudi po ponovnem odprtju plinovoda naj dnevne količine dobave ne bi presegle 33 milijonov kubičnih metrov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Med tridnevnim zaprtjem naj bi Gazpromovi zaposleni skupaj s strokovnjaki nemškega podjetja Siemens Energy pregledali edino delujočo turbino na plinovodu. V Siemensu Gazpromove napovedi niso komentirali.

Tiskovni predstavnik pristojne nemške zvezne agencije je dejal, da bodo razmere pozorno spremljali skupaj z ministrstvom za gospodarstvo in okolje, pa tudi z industrijo.

Sorodna novica Gazprom bo Franciji v četrtek popolnoma zaprl plinsko pipico

Medtem ko Zahod in Moskva ostajata sprta zaradi ruske invazije v Ukrajini, do katere je prišlo pred več kot pol leta, v Berlinu pospešeno iščejo alternative ruskemu plinu. Skladišča po državi so nekaj manj kot 80-odstotno zapolnjena.

Nemški kancler Olaf Scholz je v torek dejal, da je Nemčija v veliko boljšem položaju glede dobave plina, kot so pričakovali pred meseci. "Z grožnjami Rusije, ki plin uporablja kot del strategije v vojni proti Ukrajini, se lahko dobro spopadamo," je poudaril.

Gazprom je zaradi vzdrževalnih del plinovod zaprl že 11. julija, dobava pa je po njem znova stekla 21. julija.

Iz Rusije so medtem sporočili, da bo Gazprom v četrtek prekinil dobavo plina Franciji. Kot so v družbi zapisali na Telegramu, bodo dobave popolnoma ustavljene, vse dokler Francija ne bo plačala celotnega zneska, ki ga dolguje Gazpromu.

Skladišča plina v Uniji napolnjena 80-odstotno

Po podatkih združenja sistemskih operaterjev plinske infrastrukture v EU-ju so skladišča plina v Uniji napolnjena 80,2-odstotno. To pomeni, da je napolnjenost skladišč več kot dva meseca pred rokom presegla osnovni cilj uredbe EU-ja o skladiščenju plina, ki so jo države potrdile konec junija, veljati pa je začela v začetku avgusta.

Članice Unije so za zagotovitev kolikor toliko nemotene oskrbe s plinom v jesensko-zimski sezoni na predlog Evropske komisije sprejele več dodatnih ukrepov. Eden od teh je tudi omenjena uredba o skladiščenju plina.

Ta predvideva, da bi morala biti skladišča do 1. novembra 80-odstotno napolnjena, v prihodnjih letih pa 90-odstotno. Obenem določa, da bo skušala Unija letos skupaj napolniti 85 odstotkov skladiščnih zmogljivosti. Obveznost posamezne članice za polnjenje bo omejena na 35 odstotkov letne porabe plina v zadnjih petih letih.

Za države, ki nimajo skladiščnih zmogljivosti, to je tudi Slovenija, začasni dogovor določa, da bodo imela njihova podjetja dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo jim bo skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer bodo morala prispevati tudi k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja.

Slovenski dobavitelji imajo skladiščne zmogljivosti v sosedah Italiji, Avstriji in Hrvaški. Pozitivne novice prihajajo tudi iz teh držav. Italijanska skladišča so napolnjena skoraj 82-odstotno, Hrvaška 76-odstotno, avstrijska pa 66-odstotno. V zadnjih dveh državah se v zadnjih tednih hitro polnijo.

Še bolj pozitivno je na energetskih trgih odmevalo to, da so skoraj 84-odstotno napolnjena nemška skladišča plina, kar močno presega nacionalni 75-odstotni cilj do 1. septembra.

Nemčija si je kot največje evropsko gospodarstvo, ki je bilo nadpovprečno odvisno od ruskega plina, namreč zastavila ambicioznejše cilje od evropske uredbe in želi do 1. oktobra napolniti 85 odstotkov skladišč, do 1. novembra pa 95 odstotkov.

Skladišča zadostujejo le za petino letne porabe

Kljub temu pa skladiščene zmogljivosti plina zadostujejo le za nekaj več kot petino letne porabe plina v EU-ju, kar pomeni, da bo treba s plinom jeseni in pozimi tudi varčevati, članice EU-ja pa si skupaj z Evropsko komisijo že mesece prizadevajo najti alternative ruskemu plinu.

Pri tem so prav tako uspešne, saj se je delež Rusije v uvozu plina v EU od lanskih okoli 40 odstotkov več kot prepolovil. Tudi v Nemčiji je namesto približno 55 odstotkov letos le okoli četrtinski, samo julija pa je bil celo pod desetimi odstotki.

Dogajanje je v zadnjih dneh nekoliko znižalo borzno ceno plina, ki pa še vedno ostaja blizu rekordnih ravni. Če je pred dnevi na nizozemskem vozlišču cena megavatne ure za dobavo v naslednjem mesecu dosegla 340 evrov, je trenutno pri 275 evrih.

Visoka cena plina vodi v visoko ceno elektrike

Še vedno pa je, tudi zaradi vnovične prekinitve dobav ruskega plina po plinovodu Severni tok 1, na ravni desetkratnika cene v začetku 2021. Izjemno visoke cene plina posledično dvigujejo tudi borzne cene elektrike, saj cena plina v pomembnem delu določa cene elektrike. Poleg tega na ceno elektrike vplivajo tudi drugi omejitveni dejavniki na strani ponudbe, na primer huda suša in težave v nekaterih francoskih jedrskih elektrarnah.

Cena elektrike za dobavo v naslednjem letu je na nemški borzi, ki je referenčna v Evropi, tako pred dnevi presegla 1000 evrov za megavatno uro, a je v zadnjih dneh znatno upadla in je trenutno nekaj nad 600 evrov. Ob spodbudnih novicah glede plina je k temu prispevala tudi napoved Evropske komisije o skorajšnjem izrednem posegu na energetski trg, ki naj bi presekal prepletenost cen plina in elektrike.

Avstrijskemu dobavitelju elektrike in plina dvomilijardna državna pomoč

Avstrijska vlada bo z dvema milijardama evrov pomagala največjemu regionalnemu dobavitelju energije v državi Wien Energie, ki se spopada s finančnimi težavami zaradi energetske krize. S tem želijo zagotoviti, da bo dva milijona odjemalcev družbe še naprej prejemalo elektriko, je dejal avstrijski kancler Karl Nehammer.

Kreditna linija bo odobrena danes, odprta pa naj bi bila do aprila 2023, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Avstrijski finančni minister Magnus Brunner je pojasnil, da so za posojilo določeni jasni pogoji. Mesto Dunaj bo moralo avstrijski vladi poročati o tem, kako Wien Energie zagotavlja oskrbo z energijo.

Poleg tega vlada zahteva jasna pojasnila o tem, kako je podjetje sploh zašlo v težave. Preučiti želijo poslovanje družbe in preveriti, ali je bilo upravljanje tveganj zadostno. Do aprila 2023 bo v nadzorni svet družbe Wien Energie zato imenovan predstavnik vlade.

"Cilj je bil hitro pomagati ljudem. Zdaj je bilo dogovorjeno, da morata Dunaj in dobavitelj energije nemudoma odgovoriti na vsa ta upravičeno zastavljena vprašanja," je dejal Nehammer.

Podjetje trdi, da ni v hudih finančnih težavah

Podjetje, ki je v veliki meri odvisno od ruskega plina, je v začetku tega tedna sporočilo, da ga je prizadela "eksplozija cen", ki je še ni preneslo na odjemalce.

Po poročanju medijev naj bi se Wien Energie, sicer hčerinsko podjetje dunajskega konglomerata javnih podjetij Wiener Stadtwerke, soočalo z likvidnostnimi težavami, saj morajo v prihodnjih dneh pridobiti 1,7 milijarde evrov sredstev, ki jih potrebujejo za zavarovanje nakupov energentov. Pri avstrijskem dobavitelju so zavrnili navedbe, da so v hudih finančnih težavah, in v nedeljo prek Twitterja sporočili, "da niso insolventni oz. v bankrotu".

Evropska komisija zaradi naraščajočih cen elektrike pripravlja izreden poseg na trg elektrike kot strukturno reformo tega trga, je v ponedeljek v nagovoru na blejskem strateškem forumu (BSF) povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.