88-letni Gorbačov meni, da bi država, ki je razpadla leta 1991, preživela, če bi se uresničile njegove načrtovane reforme.

V svoji prihajajoči knjigi Kaj je na kocki: Prihodnost globalnega sveta Gorbačov opisuje, kaj bi lahko ohranilo Sovjetsko zvezo kot eno, povezano celoto.

Ključ ni bil, piše, prestrukturirati zveze kot federacijo in dati članicam več avtonomije – za kar si je prizadeval pred razpadom države.

"Moje globoko prepričanje je bilo, da leži pot do politične suverenosti republik, do njihove gospodarske samozadostnosti, do ohranitve njihove identitete in do razvoja njihove kulture v obnovitvi zveze v njeni transformaciji v demokratično, resnično, učinkovito federacijo, ki bi ji republike prenesle del svoje suverenosti," piše Gorbačov v izseku knjige, ki so ga videli ruski mediji.

Namesto reform odstop

Omenjena reforma bi bila dokončno oblikovana leta 1991 s podpisom novega sporazuma o zvezi, a to se nikoli ni zgodilo. Vmes je namreč posegel poskus državnega udara avgusta leta 1991, ki je nazadnje vodil do odstopa Gorbačova in razpada Sovjetske zveze decembra tistega leta.

Potem "so šli voditelji Rusije, največje sovjetske republike, ki jo je vodil Boris Jelcin, po poti razpada", piše Gorbačov. In gospodarske posledice razpada je kmalu občutilo na milijone ljudi.

Kot piše RT, se zdi, da v Rusiji narašča nostalgija po sovjetskih časih – v lanski anketi je kar 66 odstotkov vprašanih odgovorilo, da razpad Sovjetske zveze obžalujejo in da so bila 90. leta najtežje obdobje v njihovem življenju. Večina teh je starih 55 let in več, a sovjetska nostalgija občutno narašča tudi pri mlajših skupinah.