Dva meseca po vložitvi spornega zakona o tujih agentih ter množičnih demonstracijah, ki jih je spremljalo policijsko nasilje, je predsednik gruzijskega parlamenta Šalva Papuašvili v ponedeljek zakon podpisal.

Glede na zakon bi se morale organizacije, ki prejmejo več kot dvajset odstotkov svojega financiranja iz tujine, registrirati kot "agenti tujega vpliva", hkrati pa zakon uvaja kazni za kršitve in zahteva razkritje financiranja. Zakon so močno obsodili v mednarodni skupnosti, gruzijska civilna družba in neodvisni mediji pa opozarjajo, da predstavlja korak v totalitarizem in vlado obtožujejo, da sledi ruskemu nareku.

Predsednica države Salome Zurabišvili, ki je sicer proti zakonu vložila veto, vendar ga je parlament preglasoval, je pozvala k "enotnosti glede evropske prihodnosti" ter predlagala načrt, kako preseči politično krizo in ponovno stopiti na pot evropske integracije.

Zaradi zakona, ki so ga oklicali "ruski zakon", sta se v kavkaški državi, ki se že od osamosvojitve leta 1991 spogleduje z Evropsko unijo, pojavila politična kriza in val protestov. Gruzijska vlada se je na množične proteste odzvala z vse večjim nasiljem in pritiski na novinarje. O fizičnih napadih tolp poročajo tudi pripadniki opozicijskih strank.

Vlada drugič ni upoštevala volje ljudstva

Protestniki so na ulice Tbilisija zaradi zakona krenili že drugič, saj je gruzijska vlada podoben zakon hotela uveljaviti že lani, a ga je zaradi množičnih demonstracij umaknila. Vendar letos pri sprejemanju zakonodaje, ki so jo spremljale obtožbe o kršenju poslovnika ter napadih na medije, ni popustila. Uklonili pa se niso tudi protestniki in demonstracije so narasle v družbenopolitično gibanje, ki bo najverjetneje odločalo o nadaljnji poti Gruzije.

"Sprva so protestniki želeli le izvajati pritisk na oblast, da umakne predlog zakona, ki se zgleduje po ruskem zakonu o tujih agentih," je za MMC dejala Ana Gvarišvili, novinarka in vodja Laboratorija za preiskovalne medije Univerze v Gruziji v Tbilisiju. "Ko pa je postalo jasno, da ga gruzijski režim ne bo umaknil in ga bo vendarle sprejel, so se zahteve spremenile iz 'ne ruskemu zakonu' v 'ne ruskemu režimu', saj je postalo jasno, da so ljudje, ki uradno zasedajo položaje v gruzijski vladi, dejansko ruske marionete in imajo zelo omejeno avtonomijo, če jo sploh imajo."

Vladajoča stranka Gruzijske sanje (GD) je prvo različico zakonov, s katerima je po mnenju opozicijskih strank, neodvisnih medijev in civilne družbe želela pokoriti medije in nevladne organizacije, vložila že lani marca. "Predstavniki organizacij civilne družbe in medijev so potrebovali kar nekaj časa, da so širši javnosti razložili, kakšna grožnja se skriva za njo, kar je sčasoma sprožilo večje proteste," razloži Gvarišvili. "Medtem ko so lani proti zakonu protestirale le razmeroma majhne družbene skupine, je bil letos protest že od samega začetka širok in vključujoč."

Množični protesti so vladajočo stranko lani prisilili, da zakona o transparentnosti tujega vpliva in registraciji tujih agentov umakne.

Gruzijske sanje so zgodbo ponovile leto kasneje. 3. aprila letos je predsednik vladajoče stranke Irakli Garibašvili znova vložil v obravnavo zakon o transparentnosti organizacij, vendar le z nekaj minimalnimi popravki, s katerimi so "agenti tujega vpliva" preimenovani v "organizacije, ki zasledujejo interese tujih sil". Parlament je vsa tri branja opravil v izjemno kratkem času, v dobrem mesecu dni, pri čemer ga je opozicija obtožila kršenja postopkovnih pravil. Številni opozicijski poslanci, predstavniki civilne družbe in medijev niso smeli na obravnave, spletnim medijem pa ni bilo dovoljeno vstopiti v poslopje parlamenta.

"Tokrat je režim razkril resnične cilje tega zakona, to so popolni nadzor nad civilno družbo, utrjevanje avtoritarnosti in izolacija Gruzije od Zahoda," poudarja Gvarišvili. "Množično protestno gibanje zdaj nasprotuje vsem ciljem režima."

Osnutek zakona je bil deležen obsežnih kritik tako v Gruziji kot na mednarodni ravni, doma so mu nasprotovale predvsem gruzijske opozicijske stranke in organizacije civilne družbe. Tbilisi so preplavili protestniki, vroče je postalo tudi v parlamentu, kjer je izbruhnil množični pretep.

Odzvala se je tudi mednarodna skupnost. Zakonu so nasprotovali tako v Natu kot Evropski uniji, visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je Tbilisi pozval, naj ga umakne, oglasil se je tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je zakon označil za korak nazaj na poti v Evropsko unijo. Komisar za človekove pravice Sveta Evrope Michael O'Flaherty je aprila v pismu predsedniku gruzijskega parlamenta izrazil zaskrbljenost glede zakona in opozoril na vpliv, ki bi ga lahko imel na delo medijev in civilnodružbenih organizacij.

15. aprila je parlamentarna skupščina Sveta Evrope zaprosila svoj svetovalni organ o ustavnih vprašanjih, komisijo za demokracijo skozi pravo, za nujno mnenje o osnutku gruzijskega zakona. Komisija, poznana kot beneška komisija, je poročilo izdala na začetku maja.

Vlada ostro nad protestnike

Gruzijska vlada je proteste skušala razgnati z nasiljem, med drugim tudi s solzivcem, granatami za omamljanje ter vodnimi topovi. Gruzijski Center za človekove pravice je konec maja opozoril, da je bilo od sredine aprila letos med nasilnim policijskim pregonom množičnih protestov pridržanih najmanj 300 ljudi. Konzorcij Združeni proti mučenju iz Gruzije je poročal, da so zamaskirani policisti med aretacijami in pridržanjem hudo pretepli več deset protestnikov. Nevladne organizacije, ki protestnikom nudijo brezplačno pravno pomoč, so nekatere od teh primerov označile kot mučenje.

"To je najnasilnejše ravnanje policistov po protestih leta 2007," je dejala Lela Ciskarišvili, nekdanja predsednica konzorcija Združeni proti mučenju. Aktivisti so poročali tudi o uporabi gumijastih nabojev.

Svet Evrope je ostro obsodil napade na civilno družbo ter predstavnike medijev in člane opozicije ter gruzijsko vlado pozval, naj sprejme priporočila beneške komisije. Oglasil se je tudi visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk, ki je maja gruzijske oblasti pozval, naj raziščejo vse obtožbe o nasilju ter umaknejo predlog zakona, ki "resno ogroža pravico do svobode izražanja in združevanja".

Nadzor pod krinko transparentnosti

Vlada je vztrajala, da je zakon potreben zaradi preglednosti financiranja, vendar je beneška komisija v svojem mnenju navedla, da sedanji zakonodajni okvir Gruzije že zagotavlja preglednost v obsegu, ki je potreben v demokratični družbi. Zakonodaja o donacijah, davčna zakonodaja in zakonodaja o ureditvi lobiranja že zagotavljajo zadostno preglednost, pravi Ana Gvarišvili z univerze v Tbilisiju.

"Ruska zakonodaja o tujih agentih je popolnoma odveč, saj je želena transparentnost že vzpostavljena in dejansko služi ciljem, ki so v nasprotju z vrednoto transparentnosti v demokratični družbi," opozarja Gvarišvili.

Beneška komisija je v svojem poročilu navedla nekaj podobnosti s sorodnimi zakoni, ki so jih že sprejele Rusija, Madžarska ter Kirgizija in ki ga namerava sprejeti tudi Republika Srbska v Bosni in Hercegovini.

Eden od zakonov, ki so ga pogosto primerjali z gruzijskim zakonom o tujih agentih, je ameriški zakon o tujih agentih FARA (Foreign Agents Registration Act), ki je bil sprejet leta 1938. Ta je bil vzpostavljen z namenom registracije posameznikov ali subjektov, ki delujejo pod vodstvom in nadzorom tuje vlade, leta 2016 so ga razširili zaradi preprečevanja tujega vmešavanja v volitve.

Beneška komisija opozarja, da ameriški zakon ne ureja organizacij civilne družbe in medijev, temveč vse, ki delujejo kot pravni zastopniki tujih naročnikov, prav tako se po zakonu ni treba prijaviti samo zato, ker nekdo prejme sredstva iz tujega vira. Le pet odstotkov registriranih organizacij v ZDA je neodvisne narave, preostale so predvsem podružnice političnih strank, opozarja komisija, ki dodaja, da v ostrem nasprotju s FARA-jem in podobnimi zakoni gruzijski zakon o "tujih agentih" predpostavlja, da bo vsakdo, ki prejme tujo podporo, deloval v skladu z interesi tujega financerja.

Komisija še dodaja, da primerljivi zakoni določajo višji delež sofinanciranih sredstev iz tujine, gruzijski zakon pa mejo 20 odstotkov postavlja izredno nizko, ta pa je, poudarjajo, izbrana popolnoma naključno, oblasti pa razlogov za določitev te meje niso navedle.

Zakon daje oblastem velika pooblastila, med drugim lahko na podlagi anonimne prijave preišče organizacije, lahko začasno prekinejo delo organizacij in zasežejo vse njihove podatke, kar bo še posebej nevarno za protikorupcijske organizacije, opozarja Gvarišvili.

"Trenutno so prve tarče tega zakona organizacije civilne družbe, spletni mediji in vsi njihovi uporabniki," opozarja Gvarišvili, ki dodaja, da ima novo sprejeti zakon velike posledice tudi za organizacije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. "Na udaru so organizacije, ki žrtvam nasilja v družini ali zlorabe otrok nudijo brezplačne pravne storitve, zato bo zakon neposredno vplival tudi nanje," dodaja.

Zakon ustvarja novo kategorijo, organizacije, ki "zasledujejo interese tujih sil", zakon pa meri predvsem na lastnike televizijskih programov ter tiskanih in spletnih medijev. Tako bodo označene le na podlagi ugotovitve, da prejemajo petino sredstev iz tujine. Zakon tudi ne razločuje med različnimi viri financiranja, bodisi so to tuje vlade ali mednarodne organizacije.

Beneška komisija je med drugim opozorila tudi na "nejasno in dvoumno formulacijo" zakona, zaradi katere bo nemogoče predvideti, v kakšnem primeru bi se organizacija že lahko uvrstila v register "tujih agentov".

Na udaru predvsem spletni mediji

"Majhni spletni mediji, vključno z raziskovalnimi novinarji, so v celoti odvisni od financiranja iz tujine, saj jim majhen gruzijski trg in državni predpisi ne omogočajo preživetja z oglasi," pravi Gvarišvili. "Zavedati se moramo, da ne govorimo samo o tistih, ki delajo v teh organizacijah civilne družbe in medijih, govorimo o celotni družbi, ki ima koristi od njihovega dela, storitev, zgodb in preiskav."

Spletni mediji pridobivajo vse večjo veljavo in doseg, saj javnomnenjske raziskave kažejo, da je za številne Gruzijce glavni vir pridobivanja informacij internet, spletne medije pa imajo za najbolj etične, najobjektivnejše in najbolj zaupanja vredne.

"Vpliv je še vedno manjši kot pri televizijskih postajah, vendar je napredek opazen," poudarja Gvarišvili. "Žal je zakonodaja usmerjena proti tistim spletnim medijem, ki veljajo za najbolj zaupanja vredne," dodaja.

Evropske sanje

Gruzija je od osamosvojitve leta 1991 stremela k Zahodu, vendar dogajanje v preteklih letih kaže, da se je vladajoča stranka Gruzijske sanje načrtom integracije v Evropsko unijo odpovedala in skuša državo preusmeriti pod ruski vpliv. Levji delež pri tem ima oligarh in nekdanji premier Bidzina Ivanišvili.

Ivanišvili je leta 2012 ustanovil stranko Gruzijske sanje ter takrat obljubil "normalizacijo" odnosov med Tbilisijem in Moskvo, ki je proti Gruziji štiri leta prej sprožila vojno. Gruzijske sanje so se predstavljale kot proevropsko usmerjene, pravi naša sogovornica, vendar so to počele le, da bi ugodile volji ljudstva, ki je izrazito usmerjeno k povezovanju z Evropo. Raziskave javnega menja kažejo, da je evropski integraciji naklonjeno več kot 75 odstotkov gruzijskega prebivalstva. "Nič se ni spremenilo v razpoloženju Gruzijcev do evroatlantskih teženj, te so se po ruskem napadu na Ukrajino le še okrepile," pravi Gvarišvili. Vendar je vladajoča stranka proevropsko agendo uporabljala le kot krinko, dodaja.

"Nikoli niso javno izjavili, da želijo Gruzijo približati Rusiji. To so počeli prikrito, povečevali odvisnost Gruzije od Rusije, tako gospodarsko kot drugače," opozarja Gvarišvili. Ivanišvili se je po prihodu na gruzijski politični parket leta 2011 predstavljal kot domoljub, ki skuša pomagati domovini, in se skušal ograditi od Rusije, kjer si je leta prej nabral premoženje.

"Ko je Ivanišvili prišel na oblast, je bilo ob njem veliko prozahodnih in protiruskih političnih strank in voditeljev. Čeprav so nekateri znali brati med vrsticami in za njihovimi besedami in dejanji ujeti kremeljske pripovedi, za večino Gruzijcev to do zdaj ni bilo tako očitno," opozarja Gvarišvili. "Žal je bilo že prepozno, saj GD zdaj obvladuje celotno državo, vključno z vsemi institucijami, potrebnimi za delovanje demokracije."

V preteklih desetih letih je Rusija večala vpliv, na gruzijskem političnem prizorišču so vzklile proruske stranke, s političnimi povezavami je povečala svoj delež v gruzijskem gospodarstvu. Gruzijske sanje so medtem krmarile med podporo Evropi, ki ji je naklonjena večina prebivalstva, in Rusijo. Žrtev geostrateškega pozicioniranja je bila gruzijska družba.

"V zadnjih 12 letih so Gruzijske sanje naredile vse, da bi razdelile in polarizirale družbo," je poudarila Gvarišvili. "Vse, ki so nasprotovali njihovi politiki, so oklicali za podpornike prejšnje vladajoče stranke, Združenega nacionalnega gibanje (UNM), ki je bila razvpita zaradi kršitev človekovih pravic. Propaganda GD-ja je po svojih najboljših močeh poskušala prikazati, da sta za Gruzijce samo dve možnosti: ali oni ali stranka UNM."

Stranka Gruzijske sanje je po zmagi na volitvah leta 2012 le še okrepila svoj položaj in leta 2016 za en mandat tudi pridobila absolutno večino v 150-članskem parlamentu. Napetosti med največjima strankama in vse večja polarizacija je sčasoma oslabila in uničila manjše opozicijske stranke, poudarja Gvarišvili. Te imajo v parlamentu vsaka manj kot pet sedežev.

"Nekatere manjše stranke je režim kooptiral, tiste, ki se niso prodale, pa je državna propaganda marginalizirala," pravi Gvarišvili. "Žal so opozicijske stranke zdaj v šibkejšem položaju kot kadar koli prej. To je še posebej jasno, če spremljate proteste, ki nimajo političnega vodstva, kar je deloma dobro zaradi energije, ki jo črpajo iz spontane samoorganizacije ljudi." Vendar spremembe brez organizacije na parlamentarni ravni ne bodo lahke, opozarja sogovornica. "Vstop v politično bitko in zmaga brez političnih voditeljev se zdi nadrealistična," poudarja Gvarišvili.

Sorodna novica Gruzijska vlada predlagala zakonodajo proti skupnosti LGBT

Korak v teorije zarote

Ivanišvili, ki nasprotovanja Evropi ne skriva več, je prevzel tudi politično dikcijo, značilno za Rusijo, pri čemer se vse bolj zateka k nacionalističnim in konservativnim temam. V odgovor na množične demonstracije je oligarh in ustanovitelj vladajoče stranke sklical svoje demonstracije, poimenovane "Ljudska univerzalna skupščina – domovina, jezik, vera!" in konec aprila pred parlamentom nagovoril množico več deset tisoč podpornikov. Te je po poročanju spletnega portala OC Media vladajoča stranka v prestolnico pripeljala z avtobusi, pojavila pa so se poročila, da so se jih morali udeležiti tudi javni uslužbenci.

Gruzijo je prikazal kot žrtev svetovne zarote, ki se ji vlada Gruzijskih sanj uspešno upira, pod vplivom "tujih agentov" naj bi bila tudi največja opozicijska stranka UNM, Zahod pa naj bi bil kriv tako za vojno v Gruziji leta 2008 kot rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022.

"Ruska propaganda izkorišča že obstoječe strahove v družbi, da bi razdelila narod," vpliv Rusije razloži Gvarišvili. "V primeru Gruzije so njihovo najmočnejše orodje homofobija ter strah pred nasilnimi konflikti in vojno, kjer je Zahod prikazan kot nekaj brez družinskih vrednot in vere v Boga ter predstavljen kot 'svetovna stranka vojne', ki skuša Gruzijo potegniti v novo vojno z Rusijo."

"Zakon uničuje gruzijsko demokracijo"

Konec aprila je več kot 100 gruzijskih civilnodružbenih organizacij in medijev podalo skupno izjavo, v kateri so sporočili, da prekinjajo sodelovanje z vlado, dokler ta ne umakne spornega zakona o tujih agentih, ter se zavzeli, da se ne bodo nikoli vpisali v nikakršen "register".

"Sprejetje ruskega zakona je protiustaven korak, ki vpliva na vse državljane, uničuje gruzijsko demokracijo in nas pušča same pred Rusijo," so zapisali. Zavrnili so kakršno koli sodelovanje s političnim vodstvom, prekinili sodelovanje v uradnih delovnih skupinah in svetovalnih svetih, vendar ne prekinjajo dela, je poročal spletni portal Civil.ge. "Služimo samo ljudem in si bomo še naprej prizadevali za zaščito pravic otrok, žensk, delavcev, invalidov in drugih ranljivih skupin," so zapisali v izjavi.

"Trenutno je vse upanje usmerjeno v parlamentarne volitve, ki bodo oktobra, zato je cilj civilne družbe in medijev, da preživijo do takrat. Zato številni mediji razmišljajo o registraciji v drugih državah in delovanju na ta način, dokler režim ne razširi zakona tudi na posameznike," je opozorila Gvarišvili.

"Gruzija pripada Evropi"

V govoru ob dnevu neodvisnosti 26. maja, dan pred preglasovanjem njenega veta na zakon, je gruzijska predsednica prihajajoče volitve označila za "referendum" med "evropsko, demokratično, neodvisno Gruzijo ali avtoritarno in izolirano Gruzijo, ki jo vodi Rusija".

Zurabišvili je sebe predstavila kot porok za demokratično tranzicijo in v primeru zmage opozicije predlagala "tehnično, nestrankarsko vlado", ki bi sprejela reforme, ki jih zahteva EU, čemur bi leta 2025 sledile predčasne volitve. Politične stranke je povabila, naj se združijo okoli njenega političnega načrta, t. i. "gruzijske listine", ter jih pozvala, naj namenijo "vse, kar je potrebno ne le za evropsko integracijo, ampak tudi za demokracijo naše države in vzpostavitev pravične države".

Gruzijci se želijo pridružiti Evropski uniji, saj imajo svojo državo za del Evrope, pravi Ana Gvarišvili. "Pridružitev EU-ju pomeni ponovno vzpostavitev zgodovinske pravičnosti, ki jo je gruzijskemu ljudstvu odvzel ruski in nato sovjetski imperij," poudarja. "Po mnenju večine Gruzijcev Gruzija pripada Evropi in je njen del, vse, kar ogroža to prihodnost, pa velja za eksistencialno grožnjo našemu obstoju."