Widodo in Putin. Foto: Reuters
Widodo in Putin. Foto: Reuters

"Prenesel sem sporočilo predsednika Zelenskega predsedniku Putinu," je dejal Vidodo po pogovorih v Rusiji. Kot poroča BBC, indonezijski predsednik ni razkril vsebine sporočila, je pa izrazil pripravljenost, da pomaga pri vzpostavitvi komunikacije med obema voditeljema.

"Čeprav so zunanje razmere še vedno težke, je še vedno pomembno, da se približujemo dogovoru in odprtemu dialogu," je še dejal indonezijski predsednik. Izrazil je tudi željo svoje domovine, da bi se vojna v Ukrajini kmalu končala, in svetovne voditelje pozval, naj "oživijo duh sodelovanja".

Vidodo je dejal, da bo Indonezija še naprej sodelovala z Rusijo, Putin pa je dejal, da je Rusija pripravljena izpolniti potrebe Indonezije po gnojilih. Njihovo dobavo so namreč prizadele vojna v Ukrajini in zahodne sankcije proti Rusiji.

Rusija si vse od nastopa gospodarskih sankcij Zahoda prizadeva za okrepitev gospodarskih odnosov z Azijo in Afriko.

Indonezijski predsednik je trenutno predsedujoči skupini G20 in član krizne skupine ZN-a, katere namen je obravnavati grožnjo svetovne lakote zaradi vojne.

Vidodo je Zelenskega povabil na novembrski vrh G20 na Baliju. Zelenski je dejal, da bo njegova udeležba odvisna od tega, kdo vse bo tam. Rusija je namreč članica te skupine in pričakuje se tudi udeležba Putina.

Džakarta se je zaradi povabila ruskemu predsedniku že aprila znašla na udaru kritik Zahoda. Nemški kancler Olaf Scholz je pred dnevi sicer dejal, da je sodelovanje s skupino G20 ključnega pomena in da Nemčija ne bo "torpedirala" delovanja skupine zaradi Putinove udeležbe na vrhu. Vendar pa je nemški kancler ob tem opozoril, da bo končno odločitev glede udeležbe sprejel tik pred odhodom.

Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo spopadi za nadzor nad strateško pomembnim mestom Lisičansk, ki ga ruske sile nameravajo odrezati od oskrbovalnih linij. Foto: EPA
Na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo spopadi za nadzor nad strateško pomembnim mestom Lisičansk, ki ga ruske sile nameravajo odrezati od oskrbovalnih linij. Foto: EPA

Ruske sile so se umaknile s Kačjega otoka

Ukrajinske sile v vzhodni regiji Lugansk nadzorujejo le še mesto Lisičansk, do katerega pa so se že prebile ruske sile. Siloviti spopadi potekajo tudi v bližnjem naselju Vovčojarivka, s ciljem prevzema nadzora nad tamkajšnjo naftno rafinerijo, je danes v poročilu o razmerah sporočil ukrajinski generalštab.

Guverner regije Sergij Gajdaj je na Telegramu zapisal, da je ruska vojska danes napadla naftno rafinerijo v Vovčojarivki. Predstavnik samooklicane Ljudske republike Lugansk Rodion Mirošnik je medtem povedal, da je naftna rafinerija v celoti pod nadzorom ruskih in proruskih sil. Dodal je še, da so pod njihovim nadzorom tudi vse ceste, ki vodijo do Lisičanska, ukrajinske sile pa naj bi se z območja začele umikati proti severozahodu.

Ukrajinske oblasti poskušajo zdaj evakuirati prebivalce iz Lisičanska, kjer je pod nenehnim obstreljevanjem ostalo približno 15.000 ljudi.

Kačji otok je strateško pomemben zaradi svoje lege ob ukrajinski in romunski obali v Črnem morju, saj predstavlja odlično opazovalno točko in prostor za namestitev sistemov zračne obrambe. Foto: Reuters
Kačji otok je strateško pomemben zaradi svoje lege ob ukrajinski in romunski obali v Črnem morju, saj predstavlja odlično opazovalno točko in prostor za namestitev sistemov zračne obrambe. Foto: Reuters

Današnje poročilo o razmerah ukrajinskega generalštaba sicer nasprotuje trditvam Mirošnika, saj navaja, da si Rusija še naprej prizadeva osvojiti in nadzorovati pomembno cesto med Lisičanskom in bližnjim mestom Bahmut.

Napadi naj bi potekali tudi severovzhodno od Bahmuta, južneje od mesta pa naj bi ukrajinskim silam uspelo zaustaviti rusko ofenzivo. Prav tako poročilo navaja, da so ruske sile utrpele precejšnje izgube, več podrobnosti pa ni bilo podanih.

Umik ruskih sil s Kačjega otoka

Kot "znak dobre volje" je rusko obrambno ministrstvo s Kačjega otoka v Črnem morju umaknilo svoje sile. Moskva je s to potezo hotela pokazati, da ne ovira prizadevanj Združenih narodov, ki želijo organizirati humanitarni koridor za izvoz žita iz Ukrajine.

Kačji otok je dobil pozornost mednarodne javnosti prve dni ruskega napada na Ukrajino, saj naj bi ruske sile po opozorilu o predaji ubile ukrajinske vojake, a se je pozneje izkazalo, da je šlo za lažno novico.

Ukrajina je ena najpomembnejših dobaviteljic žita in gnojil za številne revne države, zlasti v Afriki. Zaradi ruske zapore ukrajinskih pristanišč žita trenutno ni mogoče izvažati, lakota in težave pri oskrbi s hrano pa so se posledično v nekaterih delih sveta močno poslabšale. Foto: Reuters
Ukrajina je ena najpomembnejših dobaviteljic žita in gnojil za številne revne države, zlasti v Afriki. Zaradi ruske zapore ukrajinskih pristanišč žita trenutno ni mogoče izvažati, lakota in težave pri oskrbi s hrano pa so se posledično v nekaterih delih sveta močno poslabšale. Foto: Reuters

Prva ladja z žitom naj bi zapustila ukrajinsko pristanišče

Tako naj bi iz ukrajinskega pristanišča v mestu Berdjansk, ki ga trenutno nadzirajo ruske sile, danes le odplula prva ladja s 7000 tonami žita, je sporočil vodja proruske lokalne uprave Jevgenij Balicki. Dodal je, da trgovski ladji varnost zagotavljajo ruske bojne ladje in da je bilo ukrajinsko pristanišče razminirano.

Predtem je sicer iz ukrajinskega pristanišča Mariupolj pretekli teden kot prva tuja ladja s tovorom odplula turška ladja Azov Concord, vendar ni znano, ali je prevažala ukrajinsko žito.

Ukrajinske oblasti so medtem opozorile, da je bila v napadu na vzhodu Ukrajine uničena večja količina žita. Po napadu na mesto Zelenodolsk naj bi v skladišču izbruhnil požar, ki je uničil 40 ton žita, je na Telegramu zapisal guverner regije Dnipropetrovsk Valentin Rezničenko in za napad okrivil Rusijo.

Amnesty: Ruske sile namenoma napadle gledališče s civilisti v Mariupolju

Mestne oblasti predvidevajo, da bi bilo lahko žrtev napada še več, a se je veliko ljudi evakuiralo po predhodnem opozorilu. Foto: Reuters
Mestne oblasti predvidevajo, da bi bilo lahko žrtev napada še več, a se je veliko ljudi evakuiralo po predhodnem opozorilu. Foto: Reuters

"Vse do zdaj smo govorili o domnevnih vojnih zločinih. Zdaj lahko rečemo, da so ga ruske sile dejansko zgrešile," je dejala Oksana Pokalčuk, vodja organizacije Amnesty International v Ukrajini.

V napadu 16. marca letos je bilo ubitih 300 ljudi.

Organizacija se v poročilu sklicuje na 52 preživelih zračnega napada, na očividce in strokovnjake, ki so pregledali fotografije, videoposnetke in satelitske posnetke kraja. Prepričani so, da je bilo v tistem trenutku nebo dovolj jasno, da je pilot vojaškega letala na zgradbi gledališča videl velik napis v cirilici "otroci".

Analitiki za orožje pa so prepričani, da sta bili v napadu uporabljeni dve 500-kilogramski bombi, odvrženi z ruskega letala. Amnesty International je tako prepričan, da dokazi zavračajo ruske trditve, da so napad izvedle ukrajinske sile.

Sorodna novica Stoltenberg: "Ukrajina lahko računa na nas, dokler bo to potrebno."

Združeno kraljestvo obljubilo novo vojaško pomoč

Britanske oblasti so napovedale, da bodo Ukrajini zagotovile milijardo funtov vojaške pomoči, vključno s sistemi zračne obrambe in brezpilotnimi letali.

Novi sveženj bo vključeval sisteme zračne obrambe, zračna plovila brez posadke, novo inovativno opremo za elektronsko bojevanje in na tisoče kosov pomembne opreme za ukrajinske vojake.

Z novo pomočjo bo britanska vojaška podpora Kijevu od začetka vojne konec februarja skupaj znašala približno 2,3 milijarde funtov.

Medtem pa je predsednica vlade Nove Zelandije Jacinda Ardern na vrhu Nata v Madridu pozvala članice zavezništva, naj preprečijo, da bi vojna v Ukrajini prerasla v oboroževalno tekmo, ki bi dodatno ogrozila in polarizirala svet.