Osnutek Zeitenwenda oz. preobrata, kot so poimenovali projekt modernizacije, razkriva, kako namerava nemška vlada porabiti poseben sklad, katerega ustanovitev je kmalu po začetku ruske ofenzive v Ukrajini napovedal nemški kancler Olaf Scholz. To je ena največjih sprememb nemške obrambne politike po koncu 2. svetovne vojne. Kot poroča Reuters, je nekaj ur po začetku vojne v Ukrajini poveljnik nemške vojske dejal, da so njegove enote močno podhranjene z opremo in da ima dovolj tega, da vlada zanemarja vojsko.

Sorodna novica Nemčija: Dogovor koalicije in opozicijskih konservativcev o 100 milijardah za vojsko

Z močnim proračunom za vojsko želi zdaj Scholz standard nemške vojske močno dvigniti, potem ko je po koncu hladne volje desetletja nazadoval.

Največji delež, približno 40 milijard evrov, bo namenjen letalskim zmogljivostim, približno 20,7 milijarde evrov pa bo namenjenih zgolj za posodobitev vojaških sistemov poveljevanja in nadzora, je razvidno iz dokumenta, vključno z nakupom šifriranih radijskih postaj, njihovo vključitev v vozila in uvedbo sistemov za vodenje bitk.

V preteklosti so si nemške enote šifrirne postaje izposojale od sil, s katerimi so sodelovale v skupnih misijah, kot je bila recimo v Maliju, in sicer zato, da ne bi ogrožale skupnih operacij.

V Berlinu načrtujejo tudi nakup petih korvet oz. vojnih ladij K-130, ki naj bi nadomestile starejše različice, nakup pa bi lahko odprl možnost za nakup še dveh fregat F-126.

Pri izdelavi zadnjih korvet je bila glavna nemška ladjedelnica Luerrsen, medtem ko so fregate izdelali v nizozemski ladjedelnici Damen v sodelovanju s podjetjem Blohm+Voss.

Osnutek razkriva tudi nakup sistema zračne obrambe, po navedbah vira gre za zemeljsko obrambo kratkega in srednjega dosega, pa tudi nakup brezpilotnih letalnikov. Tovrstnih zračnih sistemov, ki se uporabljajo za zaščito enot, ko so te ranljive na poti v oporišče in iz njega na frontno linijo, v nemški vojski zelo primanjkuje.

Vojska naj bi v skladu z načrti dobila tudi več pomorskih patruljnih letal boeing P-8A in več dobro oboroženih lahkih helikopterjev. Vojska leti s helikopterji H145M, ki jih dela Airbus, dodatna oborožitev pa jih bo približala zmožnostim jurišnega helikopterja.

Na seznamu posodobitve so tudi že predtem napovedani projekti, kot sta načrtovani nakup lovskega letala F-35 podjetja Lockheed Martin in razvoj zmogljivosti elektronskega bojevanja za Airbusov Eurofighter, vključno z nakupom dodatnih Eurofighterjev.