Radovan Karadžić je najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih decembra 2017 končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006. Foto: EPA
Radovan Karadžić je najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih decembra 2017 končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006. Foto: EPA

Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) je pred enim tednom presodil, da obsodba Karadžića na 40 let zapora, ki so mu jo prisodili na prvi stopnji, ni bila zadostna.

Senat je potrdil skoraj vse elemente sodbe na prvi stopnji, ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 odločilo, da je danes 73-letni Karadžić kriv v 10 od 11 točk obtožnice, in ga obsodilo na 40 let zapora.

Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8.000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi.

Oprostilo pa ga je obtožbe genocida v sedmih občinah na zahodu BiH-a leta 1992. Tudi prizivni senat je kljub pritožbi tožilstva odločil, da ni kriv za genocid v tem primeru.