Pobiranje malin v enem od nasadov v Angliji. Foto: EPA
Pobiranje malin v enem od nasadov v Angliji. Foto: EPA

Pred vrati je jesensko pobiranje jabolk, hrušk in obiranje grozdja, a kot kaže, bodo imeli pridelovalci pri tem kar nekaj težav. Številni se namreč bojijo, da bo vnovičen porast števila okužb z novim koronavirusom v različnih delih Evrope, kot je recimo trenutno v delih Španije, privedlo do lokalnih zaprtij na določenem območju, kar bo onemogočilo prihod tujih sezonskih delavcev, od katerih so že dolgo odvisni.

Med številnimi, ki zaskrbljeno spremljajo dogajanje, so tudi pridelovalci v francoski Šampanji.
"Zaskrbljeni smo," pravi Daniel Sauvaitre, vodja francoske zveze za jabolka in hruške in namestnik vodje federacije za sadje in zelenjavo Interfel. "Imeli smo delovno silo za delo v sadovnjakih in obiranje se zdi obetavno. Toda lahko se zgodi, da se bo država znova zaprla."

Pojavi okužb z novim koronavirusom med kmetijskimi delavci, med drugim tudi na sadjarskih kmetijah na jugu Franciji, še krepijo bojazni, predvsem ker delavci pogosto delajo in živijo v zelo majhnih prostorih, kjer je težko ohranjati fizično razdaljo. To se je jasno pokazalo v Angliji, kjer so v začetku julija na eni izmed kmetij potrdili okužbo pri več kot 70 delavcih, ki so pobirali in pakirali zelenjavo. "Pri nekaterih kmetih Britanci običajno predstavljajo en odstotek delovne sile, letos pa je precej večji, pri nekaterih je med 20 in 30 odstotki," je pojasnil spremenjene razmere Ali Capper, eden izmed pridelovalcev jabolk in hrušk v osrednji Angliji, ki je tudi predstavnik odbora za hortikulturo pri nacionalni kmetijski zvezi.

Na Portugalskem so se pridelovalci gozdnih sadežev obrnili na sezonske delavce iz Južne Azije, ki so že bili v državi in so med zaprtjem izgubili delo v turizmu. Tovrstno "lokalno" rekrutiranje pa bo verjetno septembra, ko bo čas za pobiranje jabolk, težje, saj so se številni sezonski delavci vrnili na svoja prvotna delovna mesta.

Majsko obiranje češenj v Španiji. Foto: EPA
Majsko obiranje češenj v Španiji. Foto: EPA

V Šampanji vinogradniki vsako leto najamejo od 100.000 do 120.000 sezonskih delavcev, od tega jih je 27 odstotkov iz tujine, pravi Christophe Pernet, predsednik vinogradniške skupine SGV. Pridelovalci se v teh tednih obračajo na univerze in podjetja za zaposlovanje, da bi na ta način poiskali manjkajoče število delavcev, če v primeru ponovnega zaprtja mej tuji delavci ne bodo mogli priti na delo. Pridelovalci v Šampanji so že sicer v zelo zahtevnem položaju: povpraševanje po vinih se je namreč že tako znižalo zaradi zaprtja številnih restavracij in padca turističnih dejavnosti. Veliki vinogradniki bodo zato najverjetneje zmanjšali obseg trgatve in najeli manj sezonskih delavcev, pravi Richard Buxant, menedžer na WiziFarmu, zagonskem podjetju, ki se ukvarja z iskanjem zaposlitev v kmetijstvu.

Ker ni delavcev, na evropskih njivah propadajo pridelki

Kot smo poročali v preteklih mesecih, je večina evropskih pridelovalcev spomladi relativno uspešno prekrmarila čas pobiranja jagod, melon, breskev in češenj, saj so se takrat države šele zapirale in so imeli kmetje na voljo dovolj delovne sile. A smo poročali tudi o pridelkih, ki so zgnili na njivah. V Španiji so bili med drugimi v velikih težavah pridelovalci belušev.

Raziskava v 11 državah: v času zaprtja smo jedli bolj zdravo

Raziskava univerze v Antwerpnu, ki so jo izvedli v 11 državah, je pokazala, da so v času zaprtja držav ljudje začeli jesti bolj zdravo, kupovali so več sadja in zelenjave in zmanjšali nakupe vnaprej pripravljenih obrokov. Od takrat pa se je večina sezonskih delavcev zaradi pandemije vrnila v svoje domovine. Četudi pridelovalci lahko najdejo lokalne delavce, pa se nekateri pritožujejo, da niso tako produktivni kot tuji, kar pomeni višje izdatke.

Potem je tu še vreme

Poleg vseh naštetih dejavnikov pa je treba omeniti še enega, na katerega človek nima vpliva: vreme. Močno deževje in toča sta med drugim povzročila precejšnjo škodo v predelih Španije, ki je največja izvoznica sadja v EU-ju. Joaquin Gomez, vodja zveze APOEXPA, združenja pridelovalcev in izvoznikov sadja v Murcii na jugovzhodu Španije, ocenjuje, da je zaradi vremena lokalna pridelava padla za petino, povpraševanje in cene pa ostajajo enake, saj so v gospodinjstvih med zaprtjem pojedli več sadja.

Po Capperjevih besedah se največji strahovi pridelovalcev kljub vsemu torej niso uresničili. "Konec marca je bilo res težko videti vnaprej, toda s pomočjo čarterskih letov iz vzhodne Evrope in vpoklici lokalnih delavcev nam je uspelo. A pred nami je še dolga pot. "