Kosovski predsednik Thaci spet govori o priključitvi Kosova k Albaniji. Foto: EPA

Dogovor sta v torek v Tirani podpisala kosovski in albanski zunanji minister Behgjet Pacolli in Gent Cakaj.

"Dogovorili smo se za tesno usklajevanje zunanje politike, vzpostavitev skupnih diplomatskih misij in da bomo delili osebje in izkušnje za uresničitev svojih nacionalnih interesov," je tvitnil Pacolli.

Dogovor je označil kot "velik korak naprej" držav v skupnem nastopu pred svetom in "delovanjem kot en narod", s tem pa je imel v mislih njuno pretežno albansko prebivalstvo, portal balkaninsight.com.

Cakaj pa je na Twitterju zapisal, da dogovor odpira nova obzorja za skupne institucionalne akcije, "medtem ko se vse bolj zbližujejo v smeri globoke nacionalne integracije".

Srbska premierka Ana Brnabić poudarja, da je do dogovora prišlo v času, ko se šele oblikuje nova Evropska komisija, ki se tako ne more odzvati. Foto: Reuters

Beograd: Dogovor izredno resna zadeva

Srbska premierka Ana Brnabić je podpis dogovora označila kot izredno resno zadevo. Kritizirala je to, da se na dogovor niso odzvale ne ZDA niti Evropska unija.

Za srbsko televizijo Pink je opozorila, da je Priština dogovor sklenila v času, "ko se EU ne more odzvati, ker se oblikuje nova Evropska komisija".

"To počne v času, ko se spreminjajo mnoge stvari in ko bo novi visoki zunanjepolitični predstavnik, ki posreduje v dialogu med Beogradom in Prištino, iz Španije, ki ne priznava Kosova," je dejala, pri čemer je mislila na Josepa Borrella. "Razmere se zapletajo in postajajo iz dneva v dan bolj kompleksne," je še dejala, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Kosovo prepoveduje vstop

Kosovo je medtem predstavnikom srbskih oblasti prepovedalo vstop na svoje ozemlje, s čimer se bodo že tako napeti odnosi med Prištino in Beogradom še dodatno zaostrili.

Razlog za prepoved so "grožnje, propaganda in lažne novice, kot tudi nedavna prizadevanja, da bi na severu Kosova izzvali t. i. humanitarno krizo," je zapisal svetovalec zunanjega ministra Jetlir Zyberaj. Prepoved bo po njegovih navedbah veljala, dokler bo Srbija grozila Kosovu.

Srbija trdi, da je na severu Kosova, kjer živijo pretežno Srbi, izbruhnila humanitarna kriza. V Prištini vztrajajo, da je kriza izmišljena, saj da je hrana in drugo na voljo iz drugih držav, da pa je Srbi pod grožnjo nočejo kupovati.

Kosovo kljub pritiskom ZDA in EU-ja vztraja pri 100-odstotnih carinah na ves uvoz iz Srbije, zaradi česar Beograd zavrača nadaljevanje pogovorov o normalizaciji odnosov, preprečili pa so tudi vključitev Kosova v mednarodno policijsko organizacijo Interpol. Odpovedano je bilo tudi srečanje predsednikov Aleksandra Vučića in Hashima Thacija v Parizu, načrtovano za 1. julij.

Usklajevanje zunanje politike bolj predstava kot konkretno dejanje?

Nezir Kraki, analitik in profesor evropskih politik na pariški univerzi UPEC, ne verjame, da bosta Kosovo in Albanija politiko tudi udejanjila. Presodil je, da gre bolj za domoljubno predstavo kot konkretno politično dejanje. Poudaril je tudi, da državi nimata enakih zunanjih politik in da bi trenutno že zadoščalo, če druga drugi ne bi predstavljali ovire.

Kosovski predsednik Hashim Thaci je prejšnji mesec znova začel govoriti o tem, da se bo Kosovo priključilo Albaniji, potem ko njegovo zavzemanje za "popravek meje" s Srbijo ni bilo uspešno.

V ponedeljek je šel še dlje, ko se je zavzel, da bi parlamenta držav "potrdila željo narodov, da bi živela v eni državi".

Medtem pa kosovski premier Ramush Haradinaj, eden najbolj ostrih nasprotnikov popravkov meje s Srbijo, ni prepričan o možnosti združitve z Albanijo. Prejšnji teden je poudaril, da gre za stoletje star projekt, da pa bi bilo v sedanjem položaju najpomembnejše to, da državi okrepita sodelovanje in odpravita administrativne ovire.