'Macron, odstopi' ‒ takšnih napisov je po Franciji najti vse več. Foto: Reuters

V soboto se je v središču Pariza zbralo "le" še okoli 66.000 protestnikov, kar je skoraj polovico manj kot prejšnjo soboto in najmanj v zadnjem mesecu dni, odkar so ljudje zaradi vse višjih cen goriva odšli na ulice. Tako so se že pojavili namigi, da bi bilo najresnejše krize v 19-mesečnem Macronovem vladanju lahko kmalu konec, a francoski politični analitiki se s tem ne strinjajo.

"Razmere se umirjajo, a v zraku še ostaja močno sovraštvo do Macrona," je za Guardian dejal sociolog Herve Le Bras. Njegove besede potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave, saj je anketa, objavljena v časopisu Journal de Dimanche, v nedeljo pokazala, da je predsedniku podpora padla še za dva odstotka in zdaj znaša le še 23 odstotkov. Število ljudi, ki so "zelo nezadovoljni" z njegovim vodenjem države, se je ustavilo pri 45 odstotkih, samo 20 odstotkov ljudi pa je z njegovim predsedovanjem zadovoljnih, kar je še šest odstotkov manj od prejšnje najnižje podpore.

40-letni Macron je na čelu Francije slabi dve leti. Foto: Reuters

Motita jih njegova osebnost in slog vodenja

Mnogi protestniki so na ulicah nosili plakate, ki so usmerjeni osebno proti Macronu ‒ očitajo mu elitizem in to, da je v preteklosti delal kot investicijski bankir, ter ga pozivajo k odstopu. La Bras je prepričan, da so protesti razkrili globoko nezadovoljstvo nad Macronovo osebnostjo in slogom vodenja, saj ga mnogi dojemajo kot arogantnega in preveč oddaljenega od običajnih ljudi.

"Nazadnje smo bili tukaj zaradi davkov. Zdaj gre za institucije: želimo več neposredne demokracije," je v soboto dejal eden izmed protestnikov.

Da bi pomiril množice, je Macron v ponedeljek napovedal več ukrepov, med drugim zvišanje minimalne plače za sto evrov mesečno, nadure pa ne bodo več obdavčene. Ukrepi naj bi po ocenah ekonomistov državo stali 15 milijard evrov.

Protesti se širijo po Evropi