Letališče v Dubrovniku. Foto: Wikipedia
Letališče v Dubrovniku. Foto: Wikipedia

Po preimenovanju ta mesec letala po novem pristajajo na Letališču Ruđerja Boškovića, imenovanem po astronomu, matematiku in polihistorju iz 18. stoletja.

Bošković, znan tudi kot Ruggiero Giuseppe Boscovich v italijansko govorečem svetu, je avtor enotnega zakona sil, predhodnika atomske teorije, in je morda prvi, ki si je zamislil bele luknje, saj si je zaradi odbojne narave gravitacije v svojem zakonu sil lahko zamislil obratno stanje kot pri črnih luknjah, kar je dejansko tudi storil. V sodobnih kozmoloških teorijah se je pojem odbojne gravitacije izkazal za pomembnega pri raziskovanju mladega vesolja.

Bošković se je rodil leta 1711, ko je bil Dubrovnik še republika, njegova mama je bila Italijanka, identiteta in izvor njegovega očeta Nikole Boškovića pa je zdaj tista, ki je postavljena pod vprašaj. Kot poroča Guardian, najnovejši spor še enkrat več dokazuje, da je pripisovanje porekla ljudem na Balkanu sila kočljiva zadeva, saj je identiteta tam tako fluidna kot tudi skrajno čustvena zadeva, pri čemer vse skupaj sega več stoletij v zgodovino, veroizpoved balkanskih narodov pa skoraj neločljivo povezana z nacionalno identiteto.

Ruđer Bošković. Foto: Wikipedia
Ruđer Bošković. Foto: Wikipedia

Nikola Bošković je bil trgovec iz Orahovega Dola pri Trebinju, goratem predelu nad Dubrovnikom. Vas zdaj leži v Republiki Srbski, separatistični voditelji tega srbskega dela Bosne in Hercegovine pa si zdaj želijo zgraditi svoje letališče v Trebinju, ki bi ga prav tako radi poimenovali po Ruđerju Boškoviću.

Pod vprašajem spreobrnitev klana Bošković

Kot trdijo, so bili Nikola Bošković in njegov klan Srbi, preden so se spreobrnili v katoliško vero. Srbski akademiki tudi navajajo, da se je Nikola Bošković spreobrnil iz izključno praktičnih razlogov, da se je lahko poročil v dubrovniško katoliško družino, ni pa s tem spremenil družinske srbske identitete. Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić je Boškovića označil za "srbskega katolika".

“Ko gre za vprašanje Boškovićevega etničnega porekla, je ključno vzeti v ozir, da je imel koncept nacionalnih identitet za časa njegovih prednikov drugačne pomene," je za Guardian povedal Danilo Kovač, zgodovinar na rimski univerzi Sapienza. "Zgodovinski popisi nedvomno potrjujejo, da je Nikola obiskoval in opisoval srbske pravoslavne cerkve in samostane na Kosovu."

Ivan Maslać, direktor dubrovniškega letališča, tovrstne trditve zavrača: “Poimenovanje letališča je naša stvar in, jasno, ne mislimo nikogar prositi za dovoljenje. Seveda Ruđer Bošković ni Srb."

Domagoj Vidović, jezikoslovec na Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje, ki je preučeval Orahov Dol, pa: “Stric Ruđerja Boškovića je bil katoliški duhovnik, Ilija Bošković. Do začetka 20. stoletja v Orahovem Dolu ni živel noben pravoslavni kristjan. Katoliško poreklo Boškovića je staro več kot 400 let. Za to obstajajo dokazi v škofijskih dokumentih, registrih in popisih.”

Tudi Teslo si prisvajata oba naroda. Foto: AP
Tudi Teslo si prisvajata oba naroda. Foto: AP

Nikola Tesla – Srb, Hrvat ali Američan?

Spor glede slavnih nekdanjih prebivalcev ni na Balkanu nič novega. Leta 2006 je Srbija poimenovala letališče v Beogradu po Nikoli Tesli, slovitem izumitelju in elektroinženirju.

Tesla je bil etnični Srb, rojen v vasi Smiljan, ki je sredi 19. stoletja ležala na vojaški meji Avstro-Ogrske monarhije, danes pa sodi pod Hrvaško.

Čeprav na območje današnje Srbije skorajda niti stopil ni, pa si Srbija Teslo lasti za svojega. Njegov pepel je v Beograjskem muzeju, Srbska pravoslavna cerkev pa si prizadeva, da bi ga preselili v katedralo.

Srbiji je šlo tudi močno v nos, ko je Hrvaška ob vstopu v evroobmočje v začetku letošnjega leta na kovance za 50, 20 in 10 centov dala Teslov portret. Odzvala se je Narodna banka Srbije, ki je opozorila, da si Hrvaška z upodobitvijo lika Nikole Tesle na nacionalni strani evrskega kovanca "prisvaja kulturno in znanstveno dediščino srbskega naroda".

Tesla je sicer po selitvi v ZDA leta 1884 postal ameriški državljan, ob neki priliki pa je dejal, da je v isti meri ponosen na svoje srbsko poreklo kot hrvaško domovino. "Naj dolgo žive vsi Jugoslovani," je dodal ob tem.