Protest za neodvisnost pravosodja, med drugim proti disciplinski zbornici za sodnike, pred vrhovnim sodiščem v Varšavi maja 2021. Foto: EPA
Protest za neodvisnost pravosodja, med drugim proti disciplinski zbornici za sodnike, pred vrhovnim sodiščem v Varšavi maja 2021. Foto: EPA

Nov zakon bo začel veljati predvidoma danes, ko bo objavljen v uradnem listu, v skladu z zakonom pa bo ustanovljena tudi nova zbornica, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Zakon je sicer 26. maja podprl spodnji dom poljskega parlamenta.

Ob sprejetju zakona v parlamentu so kritiki iz opozicije opozarjali, da ta ne odpravlja politizacije sodstva in ne izpolnjuje zahtev Bruslja. Za to bi morali razpustiti zbornico, a ne le to, ampak bi morali med drugim tudi znova imenovati sodnike, ki jih je zbornica suspendirala.

Zadnje je sicer tudi ena zahtev, ki jih je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen navedla kot pogoje za izplačilo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost Poljski.

Evropska komisija poljski vladi očita spodkopavanje neodvisnosti sodstva in pravne države. Sodišče Evropske unije je Poljski oktobra zaradi zavračanja razpustitve disciplinske zbornice naložilo kazen v vrednosti milijon evrov na dan, kar je do zdaj naraslo na več kot 200 milijonov evrov.

EU zahteva, da Poljska znova zaposli nezakonito odpuščene sodnike

Von der Leyen je prejšnji teden na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejala, da mora Poljska omenjeno disciplinsko zbornico odpraviti in nadomestiti z novim neodvisnim in nepristranskim sodiščem. Nadalje morajo biti disciplinski postopki zoper sodnike odpravljeni.

Vsi sodniki, ki jih je kaznovala omenjena disciplinska zbornica, morajo imeti možnost, da se zagovarjajo pred novo zbornico. Prav tako morajo vse nezakonito odpuščene sodnike do konca leta 2023 znova zaposliti.

Po tistem, ko Evropska komisija odobri načrt za okrevanje in odpornost države članic, ga mora dokončno potrditi še Svet EU-ja, v katerem so zastopane države članice. Šele zatem lahko komisija članici izplača prva sredstva, ki v primeru Poljske znašajo 35,4 milijarde evrov v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih posojil.