Svarilo zunanjih ministrov članic Nata sledi podobnim večkratnim svarilom generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga v preteklih tednih.

Rusija se bo morala v primeru nove agresije nad Ukrajino soočiti z "resnimi posledicami", je dejal ameriški zunanji minister Antony Blinken, ki je EU pred tedni opozoril na možnost ruskega napada na Ukrajino.

"Zelo nas skrbijo premiki, ki jih opažamo na meji Ukrajine. Vemo, da Rusija pogosto kombinira take premike z notranjimi prizadevanji za destabilizacijo države. To je del igre," je dejal Blinken.

Stoltenberg pa je v povezavi z vprašanjem možnosti novega napada večkrat spomnil, da je Rusija v preteklosti z nezakonito priključitvijo Krima leta 2014 in podporo separatistom v Donbasu pokazala, da je pripravljena in zmožna uporabiti silo proti Ukrajini.

Ob razpravi zunanjih ministrov o tem, kako se zoperstaviti domnevni ruski grožnji, se med možnostmi ukrepanja omenjata dodatna podpora Ukrajini in morebitna krepitev zavezniških sil ob vzhodnem boku.

Stoltenberg sicer ob tem izpostavlja, da Ukrajina ni članica Nata in da torej zanjo ne velja peti člen o skupni obrambi, ki predvideva pomoč vseh zaveznic v primeru napada na eno članico. Obstajale pa naj bi druge možnosti.

Stoltenberg omenja sankcije in prekinitev sodelovanja z Rusijo

Ministri so na vrhu sprožili Natov mehanizem odzivanja na krize, ki naj bi zagotovil skupno oceno razmer in nabor možnosti ukrepanja. Med možnostmi ukrepanja je Stoltenberg navedel "gospodarske sankcije in politične odzive". "Predstavljamo 50 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Seveda je pomembno, ko zaveznice razpravljajo o uporabi gospodarskih sankcij proti Rusiji," je ponazoril. Med političnimi odzivi pa je omenil možnost zamrznitve praktičnega sodelovanja z Rusijo.

Poleg tega je mogoča nadaljnja krepitev pripravljenosti Natovih sil in navzočnosti zavezniških sil v vzhodnih članicah. Tako se je sicer Nato odzval po nezakoniti ruski priključitvi Krima leta 2014.

"Rusija bo plačala visoko ceno"

"Rusija bo plačala visoko ceno, če bo še enkrat uporabila silo proti neodvisni in suvereni Ukrajini," je znova poudaril Stoltenberg. Nato je po njegovih besedah v preteklosti pokazal, da lahko uporabi težke gospodarske in finančne ter tudi politične sankcije.

Tudi nemški zunanji minister Heiko Maas je danes poudaril, da bo morala Rusija v primeru agresije plačati visoko ceno. Izpostavil je še, da bodo ministri posredovali jasno sporočilo Rusiji, da Natova podpora Ukrajini in njeni neodvisnosti, ozemeljski celovitosti in suverenosti nikakor ni vprašljiva.

Rusija: Vojaške vaje Nata predstavljajo grožnjo

Medtem Rusija opozarja, da vojaške vaje Nata v bližini ruskih meja zanjo predstavljajo grožnjo.

"Rusija je zaskrbljena zaradi velikih vojaških vaj v bližini svojih meja, vključno z nedavnimi na Črnem morju, ko so bombniki leteli zgolj 20 kilometrov od naše meje," je na investicijskem forumu v Moskvi dejal ruski predsednik Vladimir Putin. "Vse to nas ogroža," je poudaril.

Posvaril je tudi pred postavitvijo raketnega sistema v Ukrajini, kar bi bilo za Rusijo "skrajna meja". "Upam, da ne bo prišlo do tega. Upam, da bosta prevladala zdrav razum in odgovornost za obe državi in svetovno skupnost," je dejal. Posvaril je, da bo morala Rusija v primeru vzpostavitve raketnega sistema vzpostaviti nekaj podobnega.

Na vprašanje, ali je mogoč ruski napad na Ukrajino, je odgovoril, da se je letos govorilo o tem, ko je Rusija izvajala svoje vojaške vaje. "Vendar pa, kot vidimo, se to ni zgodilo," je dejal.

Ministri Nata tudi o razmerah v Belorusiji

Med temami zasedanja v Rigi so tudi zaostrene razmere ob poljski meji z Belorusijo oziroma po Stoltenbergovih besedah "cinično izkoriščanje ranljivih ljudi za izvajanje pritiska na zaveznice Poljsko, Latvijo in Litvo" na strani beloruskih oblasti.

Medtem ko je generalni sekretar Nata ravnanje Minska opisal kot "hibridno kampanjo", namenjeno destabilizaciji članic EU-ja in Nata, je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba sredi meseca v Bruslju opozoril, da so ruski vojaški manevri, belorusko izkoriščanje prebežnikov in energetska kriza hibridni napad na evroatlantsko skupnost.