"S sprejetjem naše prve vesoljske politike je Nato naredil še en pomemben korak v prilagajanju," je med zasedanjem obrambnih ministrov sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Cilj politike je usklajevanje prizadevanj med zaveznicami pri spopadanju z izzivi, ki se pojavljajo v vesolju. Nato ne namerava razvijati lastnih vesoljskih zmogljivosti. "Ne načrtujemo militarizacije vesolja," je zagotovil Stoltenberg.

Obrambni ministri zveze Nato so se zbrali na dvodnevnem vrhu v Bruslju. Foto: EPA

Erjavec: Vesolje ključen element zavezniške obrambne drže
"Zavedamo se, da je vesolje zelo kompleksen in ključen element zavezniške obrambne drže. V vesolju imamo satelite, ki podpirajo različne dejavnosti na Zemlji, in želja je, da se posveča večja pozornost vesoljski tehnologiji in politiki do vesolja," je po koncu zasedanja pojasnil obrambni minister Karl Erjavec.

Obrambni ministri so se na zasedanju posvetili tudi pripravam na svet brez pogodbe ZDA in Rusije o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Pogodba prepoveduje jedrske rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov.

Stoltenberg: Rusija ima še pet tednov časa, da reši pogodbo

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg poziva Rusijo, naj uniči sistem izstrelkov SSC-8, za katere Nato ocenjuje, da so rakete srednjega dosega. Foto: EPA

Zaradi vztrajnih ruskih kršitev je pričakovati, da bo ta pogodba 2. avgusta nehala veljati. Rusija ima še pet tednov časa, da jo reši in da preverljivo uniči sistem izstrelkov SSC-8, s katerim jo krši, a nič ne kaže, da se bo to zgodilo, je ocenil Stoltenberg. Rusija vse obtožbe o kršitvi pogodbe zavrača, a ji Zahod ne verjame.

Kot je opozoril minister Erjavec, bi imela prekinitev pogodbe negativne posledice za varnost v Evropi. "Zato smo danes potrdili paket možnih politično-vojaških ukrepov, s katerimi želimo ohraniti kredibilnost zavezniškega odvračanja in obrambe," je povedal Erjavec. Ob tem so Rusijo znova pozvali k spoštovanju pogodbe.

Erjavec je v razpravi na zasedanju pozval, da je treba zagotavljati strateško stabilnost in da mora biti ta usklajena tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, pri čemer je spomnil zlasti na Evropsko unijo, ki ima svojo varnostno in obrambno politiko. Poseben poudarek je namenil strateškemu komuniciranju, da po njegovih besedah ne bi izpadlo, da so države članice Nata in EU-ja tiste, ki so prekinile pogodbo INF.

Pomembna tema na zasedanju je bilo tudi uresničevanje zaveze, da članice do leta 2024 za obrambo namenijo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V Natu so pred dnevi objavili prve statistične podatke za letos, ki kažejo na 3,9-odstoten realni dvig v evropskih zaveznicah in Kanadi ter s tem peto zaporedno leto rasti obrambnih izdatkov.

Slovenija letos za obrambo 1,04 odstotka BDP-ja

Slovenski minister za obrambo Karl Erjavec (desno) v pogovoru z ameriškim kolegom Markom Esperjem in ameriško veleposlanico pri Natu Kay Bailey. Foto: EPA

Cilj dveh odstotkov naj bi letos izpolnilo osem zaveznic - ZDA, Velika Britanija, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Poljska in Romunija, medtem ko so ga leta 2014 izpolnjevale le tri. Večina zaveznic načrtuje uresničitev tega cilja do leta 2024. "To je dober trend. Pričakujemo, da se bo nadaljeval," je poudaril Stoltenberg.
Slovenija naj bi letos za obrambo namenila 1,04 odstotka BDP ali 525 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko je leta 2014 namenila 0,97 odstotka BDP ali 411 milijonov dolarjev, kar je v realnem smislu skoraj 28-odstotno povečanje. Po deležu BDP bodo za obrambo letos manj namenili le Luksemburg, Belgija in Španija.

Slovenski cilj: Do leta 2024 1,5 odstotka BDP-ja
Trenutno je slovenski cilj, da do leta 2024 doseže 1,5 odstotka BDP-ja. Erjavec je povedal, da je v proračunu za leto 2020 za obrambo predvidenih 1,15 odstotka BDP-ja, za leto 2021 pa 1,25 odstotka. "Slovenija gre tukaj v pravo smer, ki zagotavlja tudi ustrezen razvoj Slovenske vojske," je poudaril. Obrambni ministri Nata so se srečali tudi z visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Federico Mogherini, s katero so razpravljali o novih tehnologijah. "Tehnološki razvoj, tudi na vojaškem področju, prinaša tako izzive kot tudi priložnosti in pri tem gre predvsem za to, da nas ne bi prehitela Rusija ali Kitajska," je opozoril Erjavec.

V Afganistanu osem pripadnikov slovenske vojske

Članice Nata potrdile zavezo 2 odstotka BDP do 2024

Strinjali so se, da je treba pri razvoju teh tehnologij preprečiti morebitno podvajanje med Natom in EU-jem in da je treba izkoristiti vse priložnosti, ki jih ponujajo tehnološki razvoj in različni skladi, je povzel Erjavec. Na zasedanju so govorili tudi o razmerah v Afganistanu in prihodnosti Natove tamkajšnje misije Odločna podpora. Slovenija v njej sodeluje z osmimi pripadniki Slovenske vojske, ki so nameščeni v Heratu. Erjavec je dejal, da je Slovenija poravnala svoj prispevek za letošnje leto v skrbniški sklad za afganistansko vojsko v višini 750.000 dolarjev.

Ministri so ocenili, da se varnostne razmere v Afganistanu izboljšujejo in da se pojavljajo možnosti za mir, pri čemer bodo ključne predsedniške volitve, ki bodo predvidoma jeseni. Ministri so se posvetili tudi pripravam na vrh voditeljev držav članic Nata, ki bo decembra v Londonu.

Kacinu se izteka mandat
Erjavec je v sredo veleposlaniku pri Natu Jelku Kacinu, ki se mu izteka mandat, izročil plaketo obrambnega ministrstva za izjemne zasluge, požrtvovalnost in prizadevnost pri krepitvi in uspehih Slovenske vojske in ministrstva za obrambo.

Obrambni ministri o ruskem nespoštovanju sporazuma