Sprejemni center za begunce v Giessnu. Foto: Reuters
Sprejemni center za begunce v Giessnu. Foto: Reuters

Strinjali so se tudi, da morajo uradi in sodišča pospešiti azilne postopke, zlasti za prosilce, ki prihajajo iz držav z nizko stopnjo priznanja pravice do zaščite, med drugim z Balkana.

Ministrski predsednice in predsedniki 16 nemških zveznih dežel so se sporekli glede predloga konservativne CDU-CSU, da bi obdelava prošenj za azil v prihodnje potekala samo še v tretjih državah, nič več v Nemčiji. Tako rekoč izvoz postopka. Vodje dežel, ki pripadajo stranki SPD –(Socialni demokrati), med njimi Stephan Weil iz Spodnje Saške, so v to podvomili. "Danes ne moremo soglašati s predlogom o postopkih v tretjih državah."

Sorodna novica Italija bo v Albaniji postavila dva sprejemna centra za prebežnike

So pa soglašali, tako Boris Rhein (CDU), ki vodi deželo Hessen, z drugimi točkami, to so
"oživitev sporazuma med Unijo in Turčijo, omejitev pravice združitve z družino, in kar je z mojega vidika pomembno: plačilna kartica za prosilce za azil".

Na nočnem vrhu z vlado kanclerja Olafa Scholza, ki je trenutek označil za zgodovinski, so dežele namesto trenutnih pavšalov dosegle, da bo država letno za oskrbo vsakega begunca primaknila 7500 evrov. Azilanti bi socialno pomoč (gre za okrog 500 evrov), do katere so upravičeni tudi nemški državljani, začeli prejemati šele po 36 in ne več 18 mesecih bivanja v državi.

Do konca januarja bo pripravljen tudi koncept, po katerem bi denarne pomoči nadomestili s plačilnimi karticami, ki jih je mogoče unovčiti le v Nemčiji. Vlada in dežele se strinjajo tudi, da je treba azilne postopke pospešiti na največ pol leta. V državi je trenutno več kot 3 milijone oseb, ki tako ali drugače iščejo ali uživajo zaščito. Nemška politika noče, da se pred evropskimi volitvami vse vrti okrog migracij, ki dajejo veter v jadra skrajno desni Alternativi za Nemčijo. Zato v tem času sklepa kompromise in skuša zaostrovati migracijsko politiko.