Podporniki stranke AfD. Foto: Reuters
Podporniki stranke AfD. Foto: Reuters

BfV je navedel, da obstajajo zadostni dokazi, da leta 2013 ustanovljen AfD predstavlja grožnjo nemški demokratični ureditvi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Prevladujoče strankino razumevanje ljudi na podlagi etnične pripadnosti in porekla je nezdružljivo s svobodnim demokratičnim temeljnim redom," so sporočili iz BfV-ja. Stališča vodilnih ljudi stranke po prepričanju BfV-ja kršijo ustavno načelo nedotakljivosti človeškega dostojanstva.

AfD "namerava izključiti določene skupine prebivalstva iz enakega sodelovanja v družbi, jih podvreči neustavni neenaki obravnavi in jim tako pripisati zakonsko manjvreden status," sporoča BfV.

Agencija je več mesecev pripravljala dosje o AfD-ju. Tednik Der Spiegel poroča, da dokument, ki ga je agencija predstavila notranjemu ministrstvu, obsega 1100 strani.

V njem med drugim piše, da v stranki nemške državljane "s priseljenskim ozadjem iz pretežno muslimanskih držav" vidijo kot manjvredne, medtem ko spodbujajo sovražnosti proti prosilcem za azil in priseljencem.

Sopredsednica AfD-ja Alice Weidel pravi, da je odločitev BfV-ja politično motivirana. Foto: EPA
Sopredsednica AfD-ja Alice Weidel pravi, da je odločitev BfV-ja politično motivirana. Foto: EPA

BfV je od leta 2021 za AfD sumil, da predstavlja grožnjo nemškemu demokratičnemu redu, stranka pa je bila za desničarsko ekstremistično označena že v treh nemških deželah, v Turingiji, na Saškem in Saškem - Anhaltu.

Odločitev BfV-ja pomeni, da lahko oblasti okrepijo svoj nadzor nad domnevno nezakonitimi dejavnostmi AfD-ja, vključno s prisluškovanjem telefonske komunikacije, spremljanjem njihovih sestankov in novačenjem tajnih ovaduhov, poroča Guardian.

AfD: Odločitev je politično motivirana

V stranki so v odzivu sporočili, da gre za hud udarec za demokracijo. "AfD je zdaj kot opozicijska stranka javno diskreditiran in kriminaliziran," sta v izjavi sporočila strankina voditelja Alice Weidel in Tino Chrupalla. Prepričana sta, da je odločitev politično motivirana.

Nemški kancler Olaf Scholz pa je v odzivu posvaril pred prehitro prepovedjo stranke. Opozoril je, da je ustavno sodišče zavrnilo vse nedavne poskuse prepovedi stranke. "Sem proti prenagljeni odločitvi in zato ne bom rekel, da je to tisto, kar bi morali storiti," je dejal.

Kancler je dejal, da je nemška notranja obveščevalna agencija izvedla temeljit postopek, preden je danes objavila svojo odločitev glede AfD-ja. Ugotovitve BfV-ja pa je treba zdaj tudi preučiti, je dodal.

Označitev obveščevalne agencije ne vodi samodejno v prepoved politične stranke. O prepovedi lahko namreč odloča le ustavno sodišče na zahtevo od enega od domov parlamenta ali vlade.

AfD je na februarskih predčasnih parlamentarnih volitvah z 20,8 odstotka podpore zasedel drugo mesto, a ne bo del prihodnje vlade. V njej bodo sodelovali socialdemokrati, vodil pa jo bo vodja konservativnega CDU-ja Friedrich Merz. Koalicijski sporazum prepoveduje izrecno ali tiho sodelovanje z AfD-jem.

AfD v celoti opredeljen za skrajno organizacijo