Rusija ima svoje pripadnike tudi v Gorskem Karabahu, ki pa niso posredovali ob azerbajdžanski operaciji. Foto: Reuters
Rusija ima svoje pripadnike tudi v Gorskem Karabahu, ki pa niso posredovali ob azerbajdžanski operaciji. Foto: Reuters

Pašinjan je v pogovoru za ameriški časopis Wall Street Journal v sredo dejal, da ne vidi prednosti v tem, da bi Armenija še naprej gostila ruska oporišča na svojem ozemlju, potem ko je Azerbajdžan septembra v bliskoviti vojaški operaciji ponovno zavzel armensko enklavo Gorski Karabah.

"Ti dogodki so nas v bistvu pripeljali do odločitve, da moramo diverzificirati odnose na področju varnosti, in to zdaj poskušamo storiti," je za WSJ dejal premier Nikol Pašinjan, a tudi dodal, da Erevan ne razpravlja o pozivu Rusiji, naj umakne svoje sile iz Armenije.

Ruska vojska ima v Armeniji garnizije na dveh lokacijah in letalsko oporišče. Moskva se že dolgo vidi kot porok varnosti Armenije na nemirnem južnem Kavkazu, ki je prepreden z naftovodi in plinovodi.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je v prvem odzivu v sredo dejal, da ruske oblasti niso seznanjene z izjavami Pašinjana. "Ne vemo še, ali je izrekel te besede, in če jih je, kje in v kakšnem kontekstu. Takšnih informacij nimamo," je Peskova citirala tiskovna agencija Interfax.

Dan pozneje so iz Kremlja sporočili, da upajo na pojasnilo armenskih oblasti glede izjav njihovega premierja.

Ruski predsednik Vladimir Putin med obiskom ruskega oporišča v Gjumriju v Armeniji leta 2013. Foto: EPA
Ruski predsednik Vladimir Putin med obiskom ruskega oporišča v Gjumriju v Armeniji leta 2013. Foto: EPA

Erevan upa na mirovni sporazum

Pašinjan je sicer v četrtek dejal, da Armenija upa na sklenitev mirovnega sporazuma z Azerbajdžanom v prihodnjih mesecih in tudi na vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama.

"V prihodnjih mesecih bomo, upamo, z Azerbajdžanom podpisali sporazum o miru in vzpostavitvi odnosov," je Pašinjan prek tolmača dejal na forumu v gruzijski prestolnici Tbilisi, ki sta se ga udeležila tudi premierja Azerbajdžana in Gruzije.

Armenija in Azerbajdžan sta že tri desetletja v sporu zaradi regije Gorski Karabah in nimata diplomatskih odnosov, medtem ko je njuna skupna meja močno utrjena.

Poleg tega je Pašinjan izrazil pričakovanje, da bo Armenija odprla svojo mejo s Turčijo, sicer tesno zaveznico Azerbajdžana, za državljane tretjih držav in imetnike diplomatskih potnih listov. Ta meja je zaprta od leta 1993, ko je Turčija prekinila odnose z Armenijo po vojni z Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha.

Turčija je zavrnila ponovno odprtje meje brez mirovnega dogovora med Erevanom in Bakujem.

Azerbajdžanski premier Ali Asadov je na istem forumu v četrtek dejal, da je Baku od leta 2020 zavezan miru in obnovitvi prometnih povezav z Armenijo, vendar je napredek odvisen od pripravljenosti Erevana za ukrepanje.