Calin Georgescu ni del romunskega političnega establišmenta. Foto: Reuters
Calin Georgescu ni del romunskega političnega establišmenta. Foto: Reuters

Po skoraj 99 odstotkih preštetih glasovnic je Georgescu zbral 22,9 odstotka glasov, na drugem mestu pa je bil trenutni premier, socialdemokrat Marcel Ciolacu s 19,55 odstotka glasov. A ko je volilna komisija prištela še glasove iz tujine, je Ciolacuja z drugega mesta izrinila vodja desne zeleno-liberalno reformne stranke USR Elena Lasconi, ki je zbrala 19,16 odstotka glasov.

Po poročanju romunskih medijev je zaostanek Ciolacuja za Lasconi, ki je prejela vsega 0,02 odstotne točke več od Ciolacuja, znašal le 2000 glasov. Romunska volilna komisija izidov volitev uradno še ni objavila.

Zmage Georgescuja niso napovedovale niti javnomnenjske raziskave niti vzporedne volitve, ki so preboj v drugi krog napovedale Ciolacuju in Lasconi.

Natov protiraketni ščit označil za "sramoto diplomacije"

62-letni Georgescu se je v volilni boj podal kot nestrankarski kandidat, njegova uvrstitev v drugi krog, ki bo 8. decembra, pa je izjemno presenečenje za politično prizorišče v državi. Ob oddaji glasu je dejal, da je volil za "ponižane in za tiste, ki čutijo, da niso slišani". V zadnjih dneh je vodil intenzivno kampanjo na družbenem omrežju TikTok, v kateri je pozval k ukinitvi pomoči Ukrajini. Skeptičen je tudi glede članstva Romunije v zvezi Nato. "Danes je romunsko ljudstvo zahtevalo mir. In to zelo glasno, izjemno glasno," je dejal po objavi prvih izidov volitev.

Georgescu nima jasnega programa, ponavlja nekaj populističnih floskul, je za Guardian ocenil politični poznavalec Cristian Andrei. V govorih se je zavzel za podporo romunskim kmetom, za zmanjšanje odvisnosti od uvoza in povečanje proizvodnje energije in hrane. Natov protiraketni ščit v romunskem mestu Deveselu je označil za "sramoto diplomacije". Dejal je, da zveza Nato ne bo zaščitila nobene od svojih članic, če bi jo napadla Rusija.

Romunija si z Ukrajino deli 650 kilometrov dolgo mejo. Od ruske invazije na Ukrajino je Bukarešta omogočila izvoz več milijonov ton ukrajinskega žita prek svojega črnomorskega pristanišča Constanta. Kijevu je zagotavljala tudi vojaško pomoč. Georgescu pa je v nekem pogovoru dejal, da je najboljša priložnost Romunije, če se nasloni na "rusko modrost", a ni izrecno izjavil, da je podpornik Kremlja.

Izidi volitev pomenijo pretres za romunsko politično prizorišče. Foto: Reuters
Izidi volitev pomenijo pretres za romunsko politično prizorišče. Foto: Reuters

Georgescu je sicer doktoriral iz pedologije – vede o tleh, v 90. letih je opravljal različne funkcije na ministrstvu za okolje. Med letoma 1999 in 2012 je bil predstavnik Romunije v odboru programa Združenih narodov za okolje.

Ruski mediji so pozdravili zmago Georgescuja. Ruska državna tiskovna agencija Ria Novosti je poročala, da se je v Romuniji v drugi krog volitev za najvišjo funkcijo v državi uvrstil Rusiji naklonjen kandidat, ki želi normalizirati odnose med državama.

Ciolacu obljubljal stabilnost

Georgescu se bo za zmago pomeril z Eleno Lasconi, trenutni premier, proevropski Marcel Ciolacu, pa je končal volilno tekmo. Njegova socialdemokratska stranka sicer že več kot tri desetletja oblikuje romunsko politiko. Premier je pred volitvami obljubil stabilnost in dostojen življenjski standard. V predvolilni kampanji je dejal, da je eden njegovih največjih ciljev "prepričati Romune, da je vredno ostati doma ali se vrniti v domovino". V tujini, predvsem v drugih državah članicah EU-ja, namreč živi številna romunska diaspora.

"Ne glede na končni izid je skrajna desnica daleč največji zmagovalec teh volitev", je za AFP ocenil politolog Cristian Pirvulescu. Drugi nacionalistični kandidat, George Simion, je namreč trenutno na četrtem mestu, kar pomeni, da bo skrajna desnica dobila približno tretjino glasov.

Za najvišji položaj v državi se je potegovalo skupno 14 kandidatov. Ni pa kandidiral trenutni predsednik Klaus Iohannis, saj se mu decembra izteče drugi in zadnji mandat.

Predsednik ima petletni mandat in ima velik vpliv na usmeritve glede varnosti, zunanje politike in imenovanje sodnikov.

V Romuniji bodo prvega decembra potekale tudi parlamentarne volitve.

Nepričakovan razplet predsedniških volitev v Romuniji