Na poljsko-beloruski meji je več tisoč prebežnikov, pretežno iz bližnjevzhodnih držav. Foto: Reuters
Na poljsko-beloruski meji je več tisoč prebežnikov, pretežno iz bližnjevzhodnih držav. Foto: Reuters

"Za nas ni dovolj samo javno izražanje zaskrbljenosti, zdaj potrebujemo konkretne ukrepe in zavezo celotnega zavezništva," je dejal Morawiecki za poljsko tiskovno agencijo PAP. Kot je povedal, se z Litvo in Latvijo dogovarjajo o sprožitvi 4. člena pogodbe o severnoatlantskem zavezništvu.

Četrti člen določa, da se pogodbenice med seboj posvetujejo, kadar koli je po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.

Morawiecki je zatrdil, da bo Evropska unija zagotovo razpravljala o novih sankcijah proti Belorusiji, vključno s popolnim zaprtjem meje. Po njegovem mnenju bi moral EU tudi sofinancirati varnostni zid na meji, kar pa so do zdaj v Bruslju zavračali.

Prebežniki prebili ograjo

Na poljsko-beloruski meji je skupina približno 50 prebežnikov v soboto zvečer prebila ograjo in vstopila na Poljsko, je sporočila poljska policija.

Incident s prebežniki se je zgodil v vasi Dubicze Cerkiewne, kjer so policisti aretirali 22 Iračanov. Po navedbah policije je še ena večja skupina poskušala prečkati mejo nedaleč od vasi Kolonia Klukowicze, vendar neuspešno. Prebežniki so na policiste metali kamenje, en policist je bil lažje poškodovan.

Policija je na obmejnem območju aretirala tudi štiri osumljene tihotapce, ki so potovali s prebežniki. Po informacijah gre za dva Gruzijca, Poljaka in Sirca. Teh navedb ni mogoče neodvisno preveriti, saj je Poljska zaprla dostop na območje, kjer je razglasila tudi izredne razmere.

Poljski mejni policisti so letos preprečili več kot 33.000 poskusov nezakonitega prečkanja državne meje iz Belorusije. Na območju je sicer že več dni ujetih več tisoč ljudi, ki pri nizkih temperaturah bivakirajo v šotorih in upajo na prehod na Poljsko in naprej proti Evropski uniji. Vsake toliko časa kakšni skupini tudi uspe, vendar jih poljske oblasti po večini vrnejo v Belorusijo.

Prebežniki bivajo v nemogočih razmerah. Foto: EPA
Prebežniki bivajo v nemogočih razmerah. Foto: EPA

Bruselj s prstom kaže na Lukašenka

EU obtožuje beloruskega samodržca Aleksandra Lukašenka, da se skuša z ustvarjanjem migrantske krize maščevati za sankcije, ki so jih uvedli proti njemu in njegovim sodelavcem zaradi nasilnega zatrtja protestov po spornih predsedniških volitvah avgusta lani.

Putin pripravljen pomagati pri reševanju krize

Znova se je glede tega vprašanja oglasil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da je njegova država pripravljena ponuditi pomoč pri rešitvi krize. "Seveda bomo pomagali na vse načine, če je kaj odvisno od nas," je dejal. Dodal je, da je od začetka zaostrenih obmejnih razmer z Lukašenkom govoril dvakrat, sicer pa je o krizi najprej izvedel iz medijev. Rusija je glavna zaveznica Belorusije.

Putin je znova zavrnil obtožbe na račun Rusije in dejal, da skuša Zahod odgovornost za krizo preložiti na Moskvo.

"Ko poslušamo obtožbe na naš račun, želim vsem povedati: ukvarjajte se s svojimi notranjimi težavami, ne prelagajte jih na druge, ker jih morajo reševati vaši organi," je dejal Putin v televizijskem intervjuju.

Ponovil je, da obtožbe o vpletenosti Rusije v prebežniško krizo "kažejo na željo nekoga po prelaganju odgovornosti za trenutni razvoj dogodkov".

"Kaj ima s tem naš letalski prevoznik Aeroflot? Je kdo letel z Aeroflotom? Nič ne vem o tem, a nekateri bi zagotovo lahko leteli in potovali prek tretjih držav. Kaj imamo mi s tem?" je vprašal ruski predsednik.

Poljski premier je v torek Putina obtožil, da je organiziral val prebežnikov, ki skušajo nezakonito vstopiti na Poljsko iz Belorusije. Izrazil je prepričanje, da želi tako destabilizirati EU.

Moskva je obtožbe, da so ruske letalske družbe sodelovale pri prevozu prebežnikov v Belorusijo, že večkrat odločno zavrnila. Tudi v soboto je Putin zatrdil, da Moskva nima nič opraviti s prebežniško krizo na belorusko-poljski meji.

Zunanji ministri EU-ja bodo v ponedeljek odločali o sprejetju novega svežnja sankcij proti beloruskemu režimu. Novi, peti sveženj sankcij naj bi EU sprejel proti letalskim družbam in drugim udeleženim pri dejavnostih nezakonitega tihotapljenja ljudi.

Borrell govoril z beloruskim kolegom

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell se je o prebežniški krizi po telefonu pogovarjal z beloruskim zunanjim ministrom Vladimirjem Makejem, ki ga je opozoril, da so trenutne razmere nesprejemljive, saj se ljudi ne sme uporabljati kot orožje.

Kot je na Twitterju sporočil Borrell, je Makeja opozoril na negotove humanitarne razmere na meji. "Življenja ljudi je treba zaščititi in humanitarnim agencijam omogočiti dostop na območje," je pozval.

Beloruski zunanji minister je poudaril, da so sankcije EU-ja proti Belorusiji zaradi krize na meji s Poljsko "brezupne" in "kontraproduktivne". Borrellu je sporočil, da je Belorusija sprejela ukrepe proti množičnim migracijam iz Azije, Afrike in Bližnjega vzhoda, Minsk pa da je pripravljen na dialog.

Gre za prvi stik na visoki ravni med Brusljem in Minskom po izbruhu krize, za katero Zahod krivi režim v Minsku.

Sobotni Dnevnikov izbor: Migranti kot politično orožje, reportaža Polone Fijavž z meje