Schoof politično v javnosti do zdaj ni nastopal, je pa bil do pred petimi leti član Socialdemokratske stranke. S to stranko je bil povezan 30 let, izstopil pa je, ker se, kot je dejal, ni več počutil blizu njenim stališčem.

Velja za strokovnjaka za varnost in migracije, kar sta sicer dve osrednji točki desno usmerjenih koalicijskih partnerjev.

V preteklosti je bil vodja obveščevalno-varnostne službe (AIVD), koordinator v boju proti terorizmu in tudi direktor urada za priseljevanje, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Vodja skrajno desne Stranke za svobodo (PVV) Geert Wilders, čigar stranka je na volitvah osvojila največ glasov, je izbiro Schoofa označil za dobro. Opisal ga je kot nadstrankarskega, ki uživa podporo vseh štirih strank, poleg tega pa naj bi imel bogate izkušnje.

Portal Euronews poroča, da je Schoofovo pomanjkanje političnih izkušenj v nasprotju z izkušnjami odhajajočega liberalnega premierja Marka Rutteja, ki je nizozemsko vlado vodil od leta 2010 in imel vplivno vlogo tudi v EU-ju.

67-letni Schoof ni član nobene politične stranke, ta teden pa je dejal, da želi biti premier, ki bi predstavljal vse na Nizozemskem.

"Moj načrt za Nizozemsko je to, kar so se dogovorili vodje strank," je dejal. Koalicijski sporazum je označil za "ambicioznega".

Wilders, ki vodi zmagoviti PVV od leta 2006, bi sicer lahko sam postal premier. Voditelji vseh štirih koalicijskih strank so se odrekli ministrskim položajem. Na Nizozemskem bo prvič vlado vodil nekdo, ki ni povezan z nobeno od vladajočih strank.

Presenetljiv predlog Schoofa za premierja je naletel na mešane odzive opozicije.

Stranka Denk, ki zagovarja pravice manjšin, je izrazila močno nasprotovanje nominaciji. V času Schoofovega vodenja so namreč obveščevalci tesno nadzirali mošeje in druge muslimanske organizacije.

Druga pripomba je vezana na lažne profile, ki naj bi jih protiteroristična agencija pod vodstvom Schoofa leta 2021 uporabljala za vohunjenje za državljani.