Rusija naj bi republiki Doneck in Lugansk priznala na ozemljih, ki sta trenutno pod nadzorom separatistov. Vir zemljevida: Reuters
Rusija naj bi republiki Doneck in Lugansk priznala na ozemljih, ki sta trenutno pod nadzorom separatistov. Vir zemljevida: Reuters

Dan po tem, ko je ruski predsednik podpisal priznanje separatističnih republik Doneck in Lugansk, je zgornji dom ruskega parlamenta odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo proruskim separatistom v Ukrajini. Odločitev je podprlo skupno 153 ruskih svetnikov, proti ni bil nihče.

Putin je na novinarski konferenci pojasnil, da je republiki priznal v njunem polnem obsegu, kar pomeni tudi obsežen del, ki ga nadzoruje ukrajinska vojska, pri čemer upa, da bodo oblasti v Kijevu in separatistični republiki zgladili medsebojne razlike.

Pojasnil je, da ruske sile ne bodo še takoj vstopile v Donbas, ampak bodo napotitev narekovale razmere na terenu.

Glede dogovora o Minsku je dejal, da je ta že zdavnaj mrtev, za kar je okrivil Ukrajino, za katero meni, da je najbolje, če se odpove Natu, se demilitarizira in postane nevtralna. Do zob oborožena in protirusko nastrojena Ukrajina ni sprejemljiva, je bil odločen.

Napetosti v Ukrajini se stopnjujejo

Rusija kljub napetostim z Zahodom zaradi Ukrajine ne bo prekinila dobav plina in tudi ne načrtuje obnovitve ruskega imperija, je še pred tem zatrdil Putin. Po ponedeljkovem govoru, v katerem je omenjal oškodovanje Rusije v času Sovjetske zveze in napovedal priznanje proruskih separatističnih republik v Ukrajini, je v torek zatrdil, da njegov cilj ni obnovitev ruskega cesarstva. "Vedeli smo, da bodo špekulacije, da želi Rusija obnoviti imperij. To nima zveze z realnostjo," je dejal.

Po njegovih besedah Moskva priznava novo geopolitično realnost po razpadu Sovjetske zveze in sodeluje "z vsemi neodvisnimi državami na postsovjetskem prostoru", a je Ukrajina po njegovih besedah izjema, češ da jo "tretje države izkoriščajo za grožnje proti Rusiji".

Sankcije EU-ja bodo "bolele" Rusijo

Evropska unija je že soglasno sprejela sveženj sankcij, ki bodo po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella močno bolele Rusijo. Sveženj vključuje sankcije za posameznike, tudi ruske poslance, in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Borrell je dejal, da na kazenskem seznamu ni Putina. Sveženj vključuje tudi odločitev Nemčije, da ustavi projekt Severnega toka 2.

Zahod nemudoma sprejel sankcije proti Rusiji

Na to se je že odzval nekdanji ruski predsednik in trenutno podpredsednik ruskega nacionalnega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je tvitnil: "Dobrodošli v novem svetu, v katerem bodo Evropejci kmalu za tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina plačevali 2000 evrov."

Biden napoveduje blokado dostopa do zahodnih finančnih trgov

Ameriški predsednik Joe Biden je v nagovoru iz Bele hiše sporočil, da ZDA v odgovor na zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine zaradi dejanj Rusije uvajajo nove sankcije, ki bodo daljnosežnejše od tistih leta 2014, ko si je Rusija prisvojila ukrajinski polotok Krim. Med drugim je naznanil blokado dostopa Rusije do zahodnih finančnih trgov.

Biden je napovedal sankcije proti dvema ruskima finančnima ustanovama oziroma bankama ter sankcije na ruski državni dolg. To pomeni blokado ruskega dostopa do mednarodnih finančnih trgov in to, da Rusija ne bo več mogla izdajati oziroma financirati svojega dolga. Sankcije bodo ZDA uvedle tudi proti pripadnikom ruske elite in njihovim družinam.

Biden pri tem ni omenil, ali bodo sankcije uvedli tudi proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. "Kot sem obljubil, plinovod Severni tok 2 ne gre naprej," je še dejal in dodal, da imajo ZDA pripravljenih še več ukrepov. Rusko priznanje neodvisnosti republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine je Biden označil za "brezobzirno kršitev mednarodnega prava".

Rusija priznala samooklicani separatistični republiki

Zelenski: Nikomur ne bomo dali ničesar

Na rusko priznanje neodvisnosti Donecka in Luganska se je kmalu po odločitvi Kremlja odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Smo na svoji zemlji, nikogar in ničesar se ne bojimo in nikomur ne bomo dali ničesar. O tem smo prepričani." Rusko potezo je označil kot kršitev ukrajinske integritete in suverenosti. Zatrdil je, da bodo ukrajinske meje kljub ruskim deklaracijam in grožnjam ostale takšne, kot so. Čeprav iz Moskve sporočajo, da ne želijo pretrgati diplomatskih stikov z Ukrajino, iz Kijeva prihajajo informacije o nasprotnih težnjah. Zelenski je namreč dejal, da bi lahko Ukrajina prekinila diplomatske stike z Rusijo zaradi priznanja Donecka in Luganska.

Zelenski je tudi posvaril, da Kremelj s priznanjem Donecka in Luganska utira pot nadaljnjemu vojaškemu napadu na Ukrajino. "Menimo, da Rusija s to odločitvijo ustvarja pravno podlago za nadaljnjo vojaško agresijo na Ukrajino in s tem krši vse mogoče mednarodne obveznosti," je prepričan.

Ukrajinski predsednik Zelenski:
Ukrajinski predsednik Zelenski: "Zvesti smo mirni in diplomatski poti, ki ji bomo sledili." Foto: EPA

Moskva je sporočila, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov še vedno pripravljen na pogovore z ameriškim kolegom Antonyjem Blinknom 24. februarja, potem ko je ukazal vstop vojske v samooklicani republiki. Putin je namreč obrambnemu ministrstvu ukazal, naj v separatistični regiji na vzhodu Ukrajine pošlje ruske sile za "izvajanje mirovnih funkcij".

Lavrov je v ponedeljek že pred to Putinovo odločitvijo napovedal, da se bo v četrtek v Ženevi sešel z Blinknom, da bi obravnavala naraščajoče napetosti zaradi Ukrajine.

Poročila o ubitih vojakih in civilistih

Ukrajinska vojska je v torek sporočila, da sta bila v zadnjih 24 urah v obstreljevanju proruskih separatistov ubita dva vojaka, okoli 20 pa jih je bilo ranjenih. Gre za največ žrtev na ukrajinski strani v enem dnevu letos.

Ukrajina obtožuje Rusijo, da spodbuja nasilje, ki da ga je uporabila kot izgovor za priznanje Donecka in Luganska na vzhodu Ukrajine za neodvisne republike.

Slovenski politiki obsojajo rusko potezo

Ruski mediji pa poudarjajo navedbe predstavnikov oblasti v Donecku, da so ukrajinski saboterji na avtocesti Doneck–Gorlovka aktivirali bombo, pri čemer so bili ubiti trije civilisti.

Nedaleč od prizorišča eksplozije naj bi bila pozneje tarča obstreljevanja z granatami skupina tujih novinarjev, natančneje ruski, italijanski in ameriški, a ni bil nihče ranjen.

Separatisti so tudi v preteklih dneh poročali o krvavih napadih, za katerimi po njihovih trditvah stojijo ukrajinski saboterji, diverzanti oziroma infiltratorji, kot jih imenujejo.

Kijev se na zadnje obtožbe še ni odzval, takšne navedbe pa je v preteklosti zanikal in separatiste in Rusijo obtoževal, da namerno širijo lažne novice.

Ukrajinci v Sloveniji pretreseni

Stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzija je ponoči na zasedanju Varnostnega sveta ZN-a zatrdil, da ima Kijev ob kontaktni črti že okoli 120.000 svojih vojakov.

Po navedbah separatistov se razporejanje sil in opreme nadaljuje, med drugim naj bi prihajali plačanci Kijeva in pripadniki ultranacionalističnega in skrajno desnega gibanja Desni sektor.

Po navedbah Moskve se zaradi nasilja nadaljuje množičen beg ljudi iz Donecka in Luganska. Ruska obveščevalna služba FSB trdi, da jih je samo v zadnjih 24 urah mejne nadzorne točke v ruski pokrajini Rostov prečkalo več kot 20.000, še približno 11.000 ljudi pa se je zateklo v druge pokrajine ob meji. Skupno naj bi bilo v Rusiji že okoli 90.000 beguncev z območja Donbasa.