Parlament Republike Srbske je konec junija sprejel zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH-a in odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u.

S tem se je odzval na odločitev ustavnega sodišča v Sarajevu, ki je pred tem spremenilo pravilnik tako, da sodelovanje srbskega ustavnega sodnika ne bo več potrebno pri sprejemanju odločitev.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt se je na podlagi pooblastil, ki mu jih zagotavlja daytonski sporazum, odločil za razveljavitev spornih zakonov v Republiki Srbski.

Hkrati je uvedel tudi spremembe kazenskega zakonika, po katerih bodo dejanja, ki kršijo ustavno ureditev države, v prihodnje obravnavali kot kaznivo dejanje.

Dodik je napovedal, da bo vztrajal pri sprejemanju zakonov za okrepitev delovanja entitete s sedežem v Banjaluki in onemogočanje delovanja zveznih ustanov, četudi mu zaradi tega grozi zapor.

Kljub odločitvi Schmidta je 7. julija tako podpisal zakon o nepriznavanju odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti.

Zaporna kazen grozi tudi Lukiću

Tožilstvo BiH-a je obtožnico vložilo tudi proti direktorju uradnega lista Republike Srbske Milošu Lukiću, ki je odločitev Dodika objavil v uradnem listu.

Obtožnico mora potrditi še sodišče BiH-a. Če bo to odločilo, da sta Dodik in Lukić kriva, jima grozi od šest mesecev do pet let zapora.

Dodikov urad: Gre za stvaritev ZDA, Velike Britanije in EU-ja

Dodik se osebno ni odzval na obtožnico, so pa iz njegovega urada sporočili, da gre za "stvaritev ameriškega veleposlaništva v Sarajevu in neposredno veleposlanika Michaela Murphyja, pa tudi Velike Britanije ter EU-ja".

Kot so še dodali za tiskovno agencijo Republike Srbske Srna, je edini cilj obtožnice izničiti demokratično izvoljene institucije Republike Srbske.