"Borimo se za okolje in podnebje. Če pogledamo s širše perspektive, v osnovi ni bilo storjenega ničesar. Potrebujemo mnogo več od tega. To je šele veliki začetek," je prvi dan foruma dejala švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg in se ob tem zavzela tudi za večjo vključenost znanstvenikov ter kritizirala, da v središču razprave niso znanstveniki in mlajše generacije.
Želja organizatorjev je, da bi udeleženci Foruma z naslovom Deležniki za celosten in trajnosten svet na svetovne izzive pogledali trajnostno. Na eni najvplivnejših konferenc na svetu se zbirajo številni svetovni gospodarski in politični voditelji. Med njimi sta ameriški predsednik Donald Trump in nemška kanclerka Angela Merkel. Na vrhu je tudi slovenski premier Marjan Šarec.
Šarec v Davosu za članstvo držav Zahodnega Balkana v EU-ju
Šarec se je nato sešel z bolgarskim premierjem Bojkom Borisovom, s katerim sta potrdila dobre odnose med državama in poudarila potencial gospodarskega sodelovanja.
Na kratko se je pogovoril s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, s katerim sta izmenjala poglede na bilateralne odnose in izpostavila pomen napredka Zahodnega Balkana na poti k EU-ju ter s tem povezanih pričakovanj v času hrvaškega predsedovanja Svetu EU-ja.
Predsednik vlade je govoril tudi z generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalino Georgievo, predvsem o makroekonomskih in gospodarskih razmerah v Sloveniji ter dobrem medsebojnem sodelovanju.
Šarec je v izjavi za medije ob robu dogajanja poudaril, da glede prehoda na zelene tehnologije Slovenija ni država, kjer bi bila učinkovita uporaba vsakega obnovljivega vira, saj ti "ne bodo dovolj." Po srečanju s podpredsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Alexandrom Stubbom je sporočil, da bodo predstavniki banke kmalu prišli v Slovenijo in preučili projekte, ki so za Slovenijo zanimivi in so v teku.
Trump: Napovedane apokalipse ni bilo
Le nekaj ur po nastopu Grete je na Svetovnem gospodarskem forumu nastopil ameriški predsednik Donald Trump in dejal, da se "napoved apokalipse, da bo Zemlja prenaseljena in da bo zmanjkalo nafte", ni uresničila. Ob tem se je pohvalil, da so ZDA največji proizvajalec nafte in zemeljskega plina in da ameriški potrošniki na ta račun veliko privarčujejo. Povečanje proizvodnje nafte, plina in premoga je bilo "tako uspešno, da ZDA ni treba več uvažati energije iz sovražnih držav", se je pohvalil in evropske države pozval, naj kupujejo več ameriških energetskih proizvodov.
Trump je tudi dejal, da se bodo ZDA pridružile novi mednarodni pobudi za posaditev 1.000 milijard dreves, in dodal, da želi ohraniti "veličastnost božjega stvarstva in naravne lepote našega sveta". Pot naprej so tehnične inovacije, in ne omejevanje gospodarske rasti, je poudaril.
Greta Thunberg ne deli navdušenja nad pogozdovanjem: "Sajenje dreves je seveda dobro, vendar še zdaleč ni dovolj in ne more znova obuditi narave. Ni nam treba zmanjševati izpustov, treba jih je ustaviti."
Pozneje je Trump novinarjem še dejal, da je njegov obisk Davosa namenjen srečanjem "z najpomembnejšimi ljudmi na svetu in da se bo vrnil z izjemnim poslom". "Tisto drugo je zgolj potegavščina," je dejal glede sodnega postopka, ki se danes začenja proti njemu v ameriškem senatu. "Gre za lov na čarovnice, ki traja že leta, in iskreno povedano je sramotno," je dodal.
Greenpeace: Udeleženci Davosa v fosilna goriva vložili 1400 milijard dolarjev
Po pričakovanjih bo v ospredju foruma v Davosu podnebna kriza. Greenpeace je ob odprtju objavil poročilo, v katerem kritizira nekatera prisotna podjetja, da ne izpolnjujejo ciljev foruma glede izboljšanja razmer v svetu. Po podatkih okoljske organizacije je 24 največjih svetovnih bank, zavarovalnic in pokojninskih skladov od leta 2015 skupaj vložilo 1400 milijard dolarjev v podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi. V izračunih so upoštevali zgolj podjetja, ki se udeležujejo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu.
S pariškim sporazumom so se namreč države zavezale, da bodo do konca tega stoletja z zmanjševanjem izpustov toplogrednega plina in zniževanjem ogljičnega odtisa omejile dvig svetovnih temperatur na manj kot dve stopinji Celzija glede na raven iz predindustrijske dobe. Da bi se temperatura dvignila za največ 1,5 stopinje, bi morali do leta 2030 zmanjšati uporabo premoga za dve tretjini, do sredine stoletja pa na skoraj nič, opozarjajo pri Združenih narodih. A se izpusti kljub številnim opozorilom še vedno višajo, saj se dviga tudi potreba po energiji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje