Švedske oblasti so desničarskemu skrajnežu Rasmusu Paludanu izdale dovoljenje za protest pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu. Skrajno švedsko-danski politik je bil v preteklosti že obsojen zaradi rasizma in s svojimi provokacijami sprožil nemire na Švedskem.

Na današnjem zborovanju svoje stranke Trda linija pred turškim veleposlaništvom namerava med drugim zažgati islamsko sveto knjigo Koran, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je izrazil upanje, da bodo švedske oblasti vendarle prepovedale "zlobni protest".

Turčija odpovedala obisk švedskega ministra

Turčija je že pred tem odpovedala obisk švedskega obrambnega ministra v Ankari, ki je bil načrtovan za 27. januar. "V tem trenutku je obisk švedskega obrambnega ministra Pala Jonsona v Turčiji 27. januarja izgubil svoj pomen, zato smo ga odpovedali," je dejal turški obrambni minister Hulusi Akar.

Tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin je napovedani protest označil za zločin iz sovraštva. "Če so kljub vsem našim opozorilom to dovolili, to pomeni spodbujanje zločinov iz sovraštva in islamofobije," je zapisal na Twitterju in dodal, da "napad na svete vrednote ni svoboda, temveč sodobno barbarstvo".

Švedski veleposlanik znova na zagovoru

Ankara je v petek zaradi protesta že drugič v dveh tednih na pogovor poklicala švedskega veleposlanika v Turčiji. Prejšnji teden so zahtevali za pojasnila glede videoposnetka kurdskih aktivistov v Stockholmu, ki prikazuje lutko turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, obešeno za noge; ter zaradi primerjav Erdogana z italijanskim fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem na Twitterju.

Švedska glede pridružitve Nata čaka na dovoljenje Turčije

Po ruskem napadu na Ukrajino je Švedska skupaj s Finsko po desetletjih nevtralnosti maja lani zaprosila za članstvo v vojaškem zavezništvu Nato. Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic zveze, končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament.

Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami, med drugim z izročitvijo več ljudi, ki jih Ankara obravnava kot teroriste, predvsem domnevne borce v Turčiji prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK) in privržence islamskega klerika Fethullaha Gülena.