S srbskega instituta za javno zdravje Dr. Milan Jovanović Batut so za revijo Nin pojasnili, da so do vključno 31. decembra zaznali 909 primerov oslovskega kašlja.

Največ obolelih je na območju Južne Bačke, kjer je tudi Novi Sad, in v Beogradu, kjer so zaradi velikega porasta števila okuženih 27. decembra, ko so našteli že 409 primerov, razglasili epidemijo.

Širjenje oslovskega kašlja na srbskem institutu za javno zdravje pripisujejo upadu imunosti nekaterih starostnih skupin po določenem času od zadnjega poživitvenega odmerka cepiva proti tej bolezni, pa tudi zmanjšanemu številu cepljenih.

Z večjim številom primerov oslovskega kašlja so se že v novembru in decembru spopadali tudi v nekaterih drugih državah v regiji. Na Hrvaškem so do konca novembra zaznali več kot 1200 primerov okužb, kar je največ v zadnjih 40 letih, v Črni gori pa nekaj deset.

V Mostarju v Bosni in Hercegovini, kjer zaznavajo občasne primere oslovskega kašlja, je konec oktobra umrl dvoinpolmesečni dojenček, potem ko je zbolel za to boleznijo.

Oslovski kašelj je bolezen dihal. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis, ki je v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov.

Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev.