Nova železniška povezava naj bi z avtocest umaknila več tisoč dodatnih tovornjakov. Foto: Reuters
Nova železniška povezava naj bi z avtocest umaknila več tisoč dodatnih tovornjakov. Foto: Reuters

V sklopu projekta so leta 2007 odprli bazni predor Lötschberg, 2016 pa nato še najdaljši predor na svetu, bazni predor Gotthard.

Predor v bližini Lugana je bil tako zadnji del sestavljanke v velikanskem gradbenem podvigu, ki je skupno stal kar 24 milijard frankov oziroma 22,7 milijarde evrov. Pri tem je bil z 12,2 milijarde frankov daleč najdražji predor Gotthard, ki povezuje italijansko in nemško govoreči del Švice.

To železniško povezavo skozi Centralne Alpe so državljani in državljanke odobrili na referendumu leta 1992.

Gre za ključni del 1300 kilometrov dolge povezave med severnomorskima pristaniščema Rotterdam na Nizozemskem in Antwerpen v Belgiji ter italijanskim pristaniščem Genova. Švicarska predsednica Simonetta Sommaruga je projekt označila za "projekt stoletja za našo državo" in "močan znak pametne transportne politike". Dodala je, da gre za največjo investicijo švicarske konfederacije v zgodovini.

Redni promet skozi predor pod vzpetino Ceneri med Luganom in Bellinzono bo po končnih delih in testiranjih stekel decembra, skozenj pa naj bi na dan peljalo okoli 170 tovornih in 180 potniških vlakov.

Skupaj bodo omenjeni trije bazni predori na švicarskem ozemlju vlakom olajšali prehod Alp, saj so bile v preteklosti zaradi precejšnjega naklona in premagovanja prelazov zanj potrebne posebej močne lokomotive. S tremi sodobnimi predori skupaj bodo nakloni bistveno zmanjšani, kar bo omogočilo večje hitrosti in predvsem daljše vlakovne kompozicije.

S tem bo ne samo skrajšan čas vožnje, ampak bo predvsem dodatno olajšan prenos tovora s cest na železnice. Mogoče bodo namreč tovorne kompozicije, dolge tudi 750 metrov, ki bodo lahko prevažale do 2100 ton blaga. Tako bo mogoče z avtocest umakniti več tisoč dodatnih tovornjakov.

Za maksimalno učinkovitost nove povezave skozi Alpe sta potrebni še navezavi nanjo na italijanski in nemški strani. Na italijanski je ta bolj ali manj končana, slabše pa je na nemški strani. Razširitev 182 kilometrov dolge proge po dolini Rena med Karlsruhejem in Baslom v Švici na štiri tire se je zaradi pritožb prebivalcev ob trasi zavlekla za 15 let.

Švicarske oblasti se tako pogovarjajo tudi s Francijo, da bi severna navezava na Novo železniško povezavo skozi Alpe potekala po francoskem železniškem omrežju.