Predsednik Zelenski se je poklonil žrtvam. Foto: Reuters
Predsednik Zelenski se je poklonil žrtvam. Foto: Reuters

Potem ko je vojska nacistične Nemčije 19. septembra 1941 zasedla Kijev, so esesovci 29. in 30. septembra 1941 v soteski Babin Jar ubili 33.771 Judov. Šlo je večinoma za starejše ljudi, ženske in otroke, saj so bili moški večinoma v Rdeči armadi.

Judovske prebivalce Kijeva so v soteski Babin Jar postavili v vrsto in jih postrelili. Pred pokolom so se morale žrtve sleči do golega, navaja Deutsche Welle.

V Babinem Jaru so v času okupacije po navedbah Anne Furman iz spominskega centra skupno pobili med 70.000 in 100.000 ljudi, poroča Deutsche Welle. Poleg Judov še Rome, Sinte, vojne ujetnike, duševne bolnike, komuniste in ukrajinske nacionaliste. Grozodejstva so se končala šele po 6. novembru 1943, ko je Rdeča armada takratne Sovjetske zveze ob velikih izgubah osvobodila Kijev.

Tragedija Babinega jara se ne sme nikoli ponoviti, je na spominski slovesnosti poudaril predsednik Volodimir Zelenski, ki ima tudi judovske korenine. "Ne v Ukrajini ne nikjer drugje v Evropi. Nikjer na svetu," je dodal.

Obujanje spomina dolgo zatirano

Lesena sinagoga v obliki knjige. Foto: EPA
Lesena sinagoga v obliki knjige. Foto: EPA

Babin Jar velja za najhujši primer holokavsta v Ukrajini, vendar je bilo obujanje spomina na žrtve več desetletij zatirano, je poročal Deutsche Welle. Ukrajinski režiser Sergej Loznica, ki je nedavno posnel dokumentarec o Babinem Jaru, se spominja, da v časih Sovjetske zveze o tragediji sploh niso govorili. Lokacijo pokola so zasuli in spremenili v park. Prvi spomenik žrtvam je bil postavljen šele leta 1976, a ni omenjal Judov. Žrtev so se začeli spominjati po osamosvojitvi Ukrajine leta 1991, spominski center Babin Jar pa so odprli šele leta 2016.

Ogorčenje nad načrtovanim spominskim centrom

Maja so v spomin žrtvam na mestu pokola zgradili simbolično leseno sinagogo v obliki knjige.

Načrti Spominskega centra Babin Jar za izgradnjo novega velikega spomenika na tem mestu pa so v Ukrajini sprožili številne kritike in ogorčenje. Umetniški direktor centra, ruski filmski ustvarjalec Ilija Hržanovski, je namreč želel obiskovalcem omogočiti, da doživijo pokol v vlogi žrtve ali krvnika. Kritiki so se zgražali, da želi kompleks spremeniti v "Disneyland holokavsta", navaja francoska tiskovna agencija AFP.