Foto: EPA
Foto: EPA

Spomenik, ki je delo kiparja Daliborja Stošića in arhitekta Krešimirja Rogine, predstavlja prtljago, ki so jo nacisti in njihovi kolaboranti vzeli svojim žrtvam. Stoji v ulici kneza Branimira, na kraju, kjer so leta 1942 okoli 800 zagrebških Judov deportirali v Auschwitz. Zanj je mesto Zagreb odštelo okoli 11 milijonov kun oziroma slab milijon in pol evrov.

Tomašević je ob odkritju spomenika izrekel globoko spoštovanje na desettisoče Judom, Srbom, Romom, Hrvatom in vsem drugim, ki so bili ubiti in preganjani s strani nacističnega in ustaškega režima.

"Treba je odprto povedati, da je bila ena od zavezniških držav nacistične Nemčije tudi takratna Neodvisna država Hrvaška (NDH), v kateri so sistematično pobijali Jude, ob neposrednem sodelovanju ustaškega režima, ki jo je vodil," je dejal zagrebški župan.

Izrazil je zadovoljstvo, da so se s predstavniki judovskih organizacij dogovorili, da napis ob spomeniku odraža tudi zločinsko naravo ustaškega režima.

Foto: EPA
Foto: EPA

Župan je še izrazil upanje, da bo spomenik pomagal, da se tudi del hrvaške družbe, ki tega še ni storil, pomiri s temnimi deli svoje zgodovine.

Slovesnosti so se med drugim udeležili preživeli taboriščniki, predstavniki judovskih skupnosti, zagrebške nadškofije ter muslimanov in pravoslavcev na Hrvaškem, ter sedanji in nekdanji hrvaški predsedniki.

Milanović pohvalil "dostojen" napis

Milanović je v svojem govoru poudaril zadovoljstvo, da je spomenik končno odkrit in da ga spremlja "dostojen" napis. "Če že imamo takšen spomenik, potem mora ob njem tudi pisati to, kar tja spada. Ljudje so bili žrtve nacistov, Gestapa, SS-ovcev in ustaškega režima," je dejal.

Dela na spomeniku so stekla leta 2020, nato pa je več kot leto dni stal dokončan, a ne odkrit, ker niso mogli doseči dogovora o napisu. Predstavniki judovskih skupin so namreč prosili, da to naj ne bo le spomenik vsem žrtvam holokavsta, ampak tudi žrtvam ustaškega terorja ali žrtvam NDH-ja.