Valentin Inzko. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Valentin Inzko. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

"Bosna in Hercegovina se spoprijema z največjo grožnjo svojemu obstanku po vojni," je v svojem prvem poročilu o razmerah v tej državi med drugim zapisal novi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt.

Za to krivi predvsem politično vodstvo bosanskih Srbov, ki ves čas grozi z odcepitvijo, zdaj prah dviguje z napovedmi ustanovitve vojske Republike Srbske. Zapleta pa se tudi na mednarodnem prizorišču, saj Kitajska in Rusija – tako kot Republika Srbska – ne priznavata visokega predstavnika, podaljšanje evropske mirovne misije pa sta v Varnostnem svetu Združenih narodov pogojevali s tem, da Schmidt svojega, po mnenju Moskve pristranskega poročila, tam ni predstavil.

Z dolgoletnim visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentinom Inzkom se je v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.

Hvala za vaš čas. Vaš naslednik Christian Schmidt svari pred razpadom države. Misel, da bi lahko sredi Evrope leta 2021 vpričo mednarodne skupnosti razpadla država, se zdi nevzdržna. Ali gre vendarle za svarilo ali pa je ta možnost realna?

Mislim, da je Christian Schmidt naredil dobro oceno in je hotel predvsem zbuditi mednarodno skupnost, da bi se intenzivneje ukvarjala z BiH-om.

Na drugi strani pa je tako, da je vsako poročilo visokega predstavnika, jaz sem imel 25 takih poročil, dejansko zrcalo. Vi ne morete kritizirati zrcala, če je slika slaba. Visoki predstavnik samo pove, kaj je na terenu, kaj se dogaja. Sam sem bil vedno previden, da smo imeli citate in da smo jih preverjali. O razpadu je govoril Dodik, Schmidt je o tem samo poročal.

Tudi vi ste bili izjemno kritični do ravnanj Milorada Dodika. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti ima orodje v obsežnih, tako imenovanih, bonskih pooblastilih. Ali je verjetno, realno, tudi smiselno, da jih uporabi. In če da, kakšne?

Na vsak način se visoki predstavnik razlikuje od drugih predstavnikov po tem, da ima bonska pooblastila, lahko diktira zakone, jih suspendira. V preteklosti smo odstranili približno 200 politikov, ker so bili recimo koruptivni. Zadnja leta smo bonska pooblastila uporabljali zelo restriktivno, le izjemoma, ker smo bili mnenja, da je pomembno, da najdemo domače rešitve.

Pa bi jih bilo smiselno znova uporabiti na način, kot ste ga tudi omenili?

Schmidt je rekel, da ne bo uporabljal bonskih pooblastil, tako kot jih recimo eden od predhodnikov, lord Ashdown. Ta jih je en petek celo 59-krat, ko je odstranil 59 politikov. Vendar je Schmidt rekel, da bonska pooblastila ostajajo v predalu.

V vseh svojih letih v Bosni in Hercegovini ste poudarjali iskreno željo ljudi po boljšem življenju. Kako te politične napetosti vplivajo na, recimo temu, običajne državljane, za tiste, za katere v resnici gre?

Običajni državljani so zelo razočarani, kar se tiče politike, in množično zapuščajo BiH. Ocene so, da je v 15 letih odšlo 500.000 ljudi in v tujini so zelo uspešni. Postavil sem tezo, da je BiH najuspešnejša država v Evropi, kar se tiče izvoza politikov: na Dunaju imamo ministrico za pravosodje, v novi bundestag sta bila izvoljena dva iz BiH-a in tudi v domu lordov v Londonu sedi gospa iz BiH-a. Državljani ne zapuščajo države več toliko zaradi finančnih oz. gospodarskih razlogov, temveč tudi zaradi nestabilnosti.

Vpliv mednarodnih sil okrog Bosne in Hercegovine je bil očiten tudi v New Yorku. Rusija, Kitajska, tudi Turčija ... Zakaj te države zdaj, zakaj na ta način?

Vsi gledajo na svoje interese, vsak misli, da mora širiti ali Nato ali preprečiti njegovo širjenje. BiH je na takem geografskem prostoru, kjer se ti interesi prepletajo, to je prišlo do izraza tudi na seji VS-ja pred kratkim, ko Rusija ni dovolila mojemu nasledniku, da bi tam predstavil svoje poročilo.

Poglabljanje krize v Bosni in Hercegovini bi zagotovo imelo posledice za Evropo, še zlasti za soseščino, tudi Avstrijo in v še večji meri za Slovenijo, ki ta čas predseduje Svetu Evropske unije. Bi lahko tudi naša država pri razreševanju krize v tej vlogi lahko storila več?

Dobro, da ste omenili tudi Avstrijo. Ravno smo zaznamovali obletnico atentata na Dunaju, ko so bili ubiti štirje ljudje. Tako orožje kot storilec so prišli z Balkana. Spomnite se Bataclana, Molenbeeka, vedno je prišlo orožje z Balkana, tu je tihotapljenje ljudi in mamil, begunska kriza. Varnost BiH-a je varnost Slovenije, je varnost Avstrije, Bavarske in tako naprej.

Kar se tiče predsedovanja Slovenije, moramo biti realisti, Slovenija ni Amerika ali Rusija. Celo nemški državni sekretar je ob predsedovanju Nemčije priznal, da niso uspeli na vseh področjih. Niso mogli doseči začetka pogajanj za Makedonijo, ker je to preprečila Bolgarija.

Se je pa Sloveniji posrečilo, da je BiH višje na mednarodni agendi, že kar nekaj svetov ministrov EU-ja in tudi vse države skupaj so se na Brdu ukvarjale s stabilnostjo Balkana. Mi občutimo zadnjih nekaj mesecev povečan interes za BiH, kar je zelo pozitivno.

Schmidtovo prvo poročilo o razmerah v BiH razburja