Stavka je ohromila ves javni potniški promet v Atenah, primestne železnice in trajektni promet. Številni Atenčani so se na delovna mesta zato odpravili z avtomobili, kar je povzročilo dolge zastoje na mestnih vpadnicah.

Stavki so se pridružili tudi številni drugi javni uslužbenci. Novinarji pokojninski reformi nasprotujejo s triurno stavko.

Čez dan so v Atenah, Solunu in drugih večjih grških mestih pripravili protestne shode. V prestolnici se je več tisoč ljudi odpravilo do parlamenta, kjer nameravajo poslanci v sredo začeti pogovore o predlogu pokojninske reforme.

Zvišanje starostne meje, digitalni register, fleksibilnost za samozaposlene

Predlog pokojninske reforme poleg zvišanja starostne meje predvideva uvedbo digitalnega registra socialnega varstva in višino pokojnin ločuje od višine zaslužkov, s čimer naj bi dosegli večjo fleksibilnost za samozaposlene.

Sindikat javnih uslužbencev na drugi strani zahteva povišanje pokojnin, ponovno uvedbo 13. in 14. pokojnine za javne uslužbence, državne garancije za vse državne pokojnine in prepoved privatizacije državnega socialnega varstva.

"Delam že od 17. leta, zdaj pa mi sporočajo, da ne bom dobila pokojnine do 67. leta. Bom sploh zdržala do takrat?" se je na shodu v Atenah vprašala 48-letna Nectaria, mati samohranilka, ki dela kot čistilka.

Upokojenci na drugi strani nimajo simpatij do stavkajočih. "Stavka še nikoli ni ničesar dosegla," meni nezadovoljni upokojenec Dimitris, ker mora namesto javnega prevoza uporabljati taksi.

Parlament bo predvidoma odločal v petek

Konservativna vlada trdi, da bodo z reformo po vzoru držav EU-ja pridobili tako delavci kot delodajalci. S predlogom pokojninske reforme, o kateri naj bi glasovali v petek, naj bi grški pokojninski sistem ostal vzdržen do leta 2070.

Številne prejšnje vlade so neuspešno poskušale uveljaviti pokojninsko reformo v državi, zaradi vzdržnosti sistema pa so pokojnine že večkrat znižale. Grčijo je leta 2010 prizadela huda dolžniška kriza, država je dolg poplačala šele leta 2018.