ZDA naj bi dodatno težko orožje Ukrajini dobavile še ta mesec. Foto: EPA
ZDA naj bi dodatno težko orožje Ukrajini dobavile še ta mesec. Foto: EPA

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov se je na družbenem omrežju Twitter zahvalil Nemčiji za dobavo havbic tipa 2000 in dobavo orožja opisal kot primer mednarodnega sodelovanja v podporo Ukrajini, dodal pa je še, da ceni prizadevanja obrambnih ministrov Nemčije in Nizozemske.

Nemška vojska ima na zalogi približno 100 havbic tipa 2000, vendar jih je le 40 pripravljenih za boj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

ZDA, Francija in druge zaveznice Ukrajine so Kijevu obljubile nadaljnje dobave težkega orožja, Washington naj bi ga v Ukrajino dobavil še ta mesec.

Nemška vlada je bila v zadnjih tednih deležna kritik, sprva zaradi oklevanja pri odločitvi o dobavi orožja Ukrajini, pozneje pa tudi zaradi domnevne počasnosti pri sami dobavi tega orožja.

V Berlinu so vztrajali, da je to posledica potrebnih sprememb protokolov v obrambni industriji in zagotavljanja ustreznega usposabljanja ukrajinskih vojakov za uporabo težkega orožja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ruski carinik v Baltijsku v eksklavi Kaliningrad. Foto: Reuters
Ruski carinik v Baltijsku v eksklavi Kaliningrad. Foto: Reuters

Moskva svari pred "resnimi negativnimi posledicami" zaradi blokade

Rusko zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo veleposlanika Evropske unije v Moskvi Markusa Edererja in mu izrazilo odločen protest zaradi litovskih "protiruskih omejitev" tranzita določenega blaga iz Rusije v njeno eksklavo Kaliningrad.

Unijo so ob tem obtožili stopnjevanja napetosti. "Opozorili smo na nedopustnost tovrstnih dejanj, ki kršijo ustrezne pravne in politične obveznosti Evropske unije in vodijo v stopnjevanje napetosti," so sporočili z ruskega ministrstva.

Ederer je po pogovoru povedal, da je rusko stran pozval k mirnosti in diplomatski rešitvi vprašanja.

Predtem je Rusija zagrozila Litvi z resnimi negativnimi posledicami, ker je prepovedala železniški prevoz blaga, za katerega veljajo sankcije EU-ja, iz celinske Rusije v Kaliningrad. Vodja ruskega varnostnega sveta Nikolaj Patrušev pa je na regionalni varnostni konferenci v Kaliningradu Litvi zagrozil s povračilnimi ukrepi. Napovedal je, da bo Moskva proti Litvi, članici EU-ja in Nata, "v bližnji prihodnosti sprejela ustrezne povračilne ukrepe, ki bodo imeli resen negativen vpliv na prebivalce Litve".

Litva je prejšnji teden sporočila, da prepoveduje železniški prevoz blaga, za katerega veljajo sankcije EU-ja, iz celinske Rusije v Kaliningrad, ki leži med Litvo in Poljsko. Na seznamu sankcioniranega blaga so premog, kovine, gradbeni material in napredna tehnologija.

Rusko zunanje ministrstvo je že v ponedeljek zahtevalo takojšnjo odpravo litovskih "odkrito sovražnih" omejitev pri železniškem prevozu blaga. "Če v bližnji prihodnosti prevoz tovora med Kaliningrajsko regijo in preostalim ozemljem Ruske federacije prek Litve ne bo v celoti obnovljen, si Rusija pridržuje pravico, da sprejme ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov," so na ministrstvu zapisali v izjavi.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je po ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja poudaril, da Litva pri blokadi zgolj izvaja sankcije EU-ja proti Rusiji. Obtožbe, da izvaja svoje sankcije, je zavrnil kot laž in propagando. Kljub temu pa je zagotovil, da bo Evropska komisija dvakrat preverila, da je ukrepanje Litve v skladu z vsemi pravili.

Posledice ruskega napada v Lugansku. Foto: Reuters
Posledice ruskega napada v Lugansku. Foto: Reuters

Ruska vojska v industrijskem območju Severodonecka

Ruska vojska je vstopila v industrijsko območje obleganega mesta Severodoneck, je povedal guverner Luganske regije Sergij Gajdaj.

Kemična tovarna Azot je edini del industrijskega območja v strateškem mestu Severodoneck, ki ga ruske enote še niso zavzele, je Hajdaj zapisal na Telegramu. Na območju tovarne je po besedah podpredsednice ukrajinske vlade Irine Vereščuk še približno 300 civilistov, ki so tam poiskali zatočišče pred obstreljevanjem.

Ruski separatisti ukrajinske sile obtožujejo, da z "nenehnim obstreljevanjem" preprečujejo evakuacijo civilistov iz regije, navaja ruska tiskovna agencija Interfax. V ponedeljek naj bi tovarno po prehodu, ki ga ukrajinske sile ne nadzorujejo, zapustilo 20 ukrajinskih civilistov.

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da so ruske sile odrezale ukrajinsko vojsko od oskrbe na širšem območju Severodonecka in Lisičanska. Ukrajinske sile naj bi v napadih utrpele velike izgube. Od 57. mehanizirane brigade, nameščene v Severodonecku, je ostalo le še 28 vojakov, več sto ukrajinskih vojakov pa naj bi dezertiralo, je dejal.

Prizor uničenja v Harkovu na vzhodu Ukrajine. Foto: EPA
Prizor uničenja v Harkovu na vzhodu Ukrajine. Foto: EPA

Iz Harkova poročajo o najmanj 15 mrtvih

Medtem je guverner vzhodne ukrajinske regije Harkov Oleg Sinegubov dejal, da je v ruskem obstreljevanju umrlo najmanj 15 ljudi, med njimi naj bi bil tudi osemletni otrok, 16 ljudi pa je bilo ranjenih.

"15 ljudi je umrlo, 16 pa je bilo ranjenih. Takšne so grozljive posledice ruskega dnevnega obstreljevanja harkovske regije," je na Telegramu zapisal Sinegubov in dodal, da je do smrti in poškodb prišlo v štirih ločenih incidentih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruske sile naj bi obstreljevale mesto Čuguiv, ki leži 30 kilometrov jugovzhodno od mesta Harkov, pri čemer je bilo ubitih šest ljudi, štirje pa so bili ranjeni. V Harkovu naj bi umrlo še pet ljudi, 11 jih je bilo ranjenih. Še trije so umrli v Zoločivu, majhnem mestu 40 kilometrov severno od Harkova.

"To je terorizem. To so zločini proti človeštvu, ki morajo biti kaznovani," je poudaril guverner regije.

Mesto Harkov, ki leži le 50 kilometrov od ruske meje, so ruske sile na začetku invazije močno obstreljevale, vendar so ukrajinske sile po bojih, v katerih je bilo mesto uničeno, znova prevzele nadzor. Številni prebivalci, ki so ob začetku invazije pobegnili, so se medtem že vrnili.

Regija Herson priključena na ruske programe

Ruska vojska pa je sporočila, da je celotna regija Herson, ki je pod nadzorom ruskih sil, priključena na ruske televizijske programe. Ti bodo odslej prebivalcem na voljo brezplačno. Približno milijon ljudi v regiji ima tako prost dostop do glavnih ruskih kanalov, vključno s kanali javne radiotelevizijske skupine VGTRK, ki prenaša stališča Kremlja.

"Strokovnjaki iz oddajnih enot ruskih oboroženih sil so priključili in za oddajanje ruskih kanalov prilagodili še zadnjega od sedmih televizijskih oddajnikov v regiji Herson," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Območje regije Herson, ki meji na priključeni polotok Krim, je ruska vojska osvojila v prvih dneh ofenzive proti Ukrajini, ki se je začela konec februarja. Od takrat Moskva izvaja politiko rusifikacije ozemelj pod svojim nadzorom na jugu Ukrajine: uvedena je bila ruska valuta rubelj, začeli pa so razdeljevati tudi ruske potne liste.

Nadaljujejo se tudi napadi na Odeso. Foto: Reuters
Nadaljujejo se tudi napadi na Odeso. Foto: Reuters

Ruska vojska: Odbili smo ukrajinski napad na Kačji otok

Medtem je ruska vojska sporočila, da je v ponedeljek odbila ukrajinski napad na strateško pomemben Kačji otok v Črnem morju, ki so ga ruske sile zavzele že ob začetku invazije.

"V ponedeljek ob 5. uri zjutraj je kijevski režim izvedel nov poskus zavzetja Kačjega otoka," je dejal Konašenkov. Ukrajinske sile so po njegovih besedah načrtovale obsežno zračno in topniško bombardiranje pred izkrcanjem in zavzetjem otoka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V zračnem napadu naj bi sodelovalo 15 ukrajinskih napadalnih in izvidniških brezpilotnih letal, vendar so ruski sistemi zračne in protiraketne obrambe prestregli vse rakete in sestrelili 13 brezpilotnih letal, kar je ukrajinskim silam onemogočilo izkrcanje na otok, je dejal Konašenkov.

Požar na naftni ploščadi v Črnem morju, ki so jo napadle ukrajinske sile, se še vedno širi in se približuje naftni vrtini, je dejala ruska senatorka na Krimu Olga Kovitidi. Po njenih besedah se iskanje sedmih pogrešanih še nadaljuje, tri osebe naj bi bile v napadu ranjene in so v bolnišnici.

Sergej Aksjonov, guverner Krima, ki si ga je Rusija priključila že leta 2014, je v ponedeljek za napad obtožil Kijev in dejal, da so bili po napadu na črnomorsko naftno ploščad trije ljudje ranjeni, sedem pa jih pogrešajo. 94 ljudi naj bi po njegovih besedah uspešno evakuirali.

Ukrajinske oblasti so priznale, da so njihove sile res napadle naftno ploščad, saj naj bi jo ruske sile uporabljale kot vojaški objekt. Napad je bil usmerjen na ploščad s štirimi stolpi približno 70 kilometrov od Krimskega polotoka.

Opozoril je tudi, da so ruski radarji na območju otoka zaznali ameriško izvidniško brezpilotno letalo serije RQ-4 Global Hawk, in dodal, da so ukrajinske sile po neuspešnem napadu na otok napadle tudi naftne ploščadi v Črnem morju.

Moskva je v preteklosti večkrat zatrdila, da je preprečila napade ukrajinskih sil za zavzetje otoka, vendar se je napad, ki je bil izveden v ponedeljek, razlikoval zlasti po obsegu uporabljenih sredstev.

Kačji otok je sicer strateško pomemben zaradi svoje lege ob ukrajinski in romunski obali, saj predstavlja odlično opazovalno točko in prostor za namestitev sistemov zračne obrambe.

Putin: Ruski vojaki delujejo pogumno, kot pravi junaki

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z diplomanti vojaške akademije v Moskvi izjavil, da je ponosen na ruske vojake v Ukrajini in dodal, da "delujejo pogumno, profesionalno, kot pravi junaki".

V povezavi s sankcijami Zahoda je Putin dejal, da bodo premagane, zaradi novih groženj in tveganj pa naj bi bila po njegovih besedah do konca leta ruskim silam v uporabo predana nova medcelinska balistična raketa sarmat.

Poleg tega bodo po novem ruske sile lahko računale tudi na sisteme zračne obrambe S-500, za katere je Putin dejal, da jim "ni para nikjer na svetu", in obenem dodal, da ni dvoma, da bo Rusija postala še močnejša.

S-500 je najsodobnejši protizračni obrambni sistem ruske izdelave, z dosegom od 500 do 600 kilometrov. Po navedbah ruske vojske lahko S-500 sestreli satelite in hipersonično orožje, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Bruselj enoten v podpori statusu kandidatke

Voditelji Evropske unije bodo v četrtek in petek na vrhu povezave razpravljali o podelitvi statusa kandidatke Ukrajini za članstvo v povezavi. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je dejal, da so "evropske države enotne v tem, da Ukrajini podelijo status kandidatke". "Približujemo se točki, na kateri bomo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu povedali, da Ukrajina pripada Evropi in da bomo branili vrednote, ki jih zagovarja tudi Ukrajina," je dejal.