Skoraj milijon pripadnikov te večinsko muslimanske manjšine živi znotraj mreže begunskih naselij ob južni obali Bangladeša. Večina jih je svoje domove zapustila po ofenzivi mjanmarske vojske leta 2017, pet let pozneje pa se ne želijo vrniti, dokler jim ne bodo v domovini zagotovljene pravice in varnost.

Bachelet, ki je bila na štiridnevnem obisku v Bangladešu, se je v torek med ogledom begunskih naselij srečala s člani skupnosti in dejala, da so ji izrazili upanje, da se bodo lahko kmalu vrnili na svoje domove.

"Žal trenutne razmere na drugi strani meje kažejo, da pogoji za vrnitev niso primerni. Repatriacija mora vedno potekati na prostovoljen in dostojanstven način, a le če v Mjanmaru obstajajo varni in trajnostni pogoji," je poudarila na novinarski konferenci v Daki.

Med ogledom naselij je mednarodno skupnost pozvala, naj kljub ostalim aktualnim krizam še naprej podpira Rohinge. Pri tem je še dodala, da so Rohingi močno občutili posledice ruske invazije v Ukrajini, zlasti v obliki dviga cen hrane na svetovni ravni.

Medtem pa tudi Bangladeš postaja vse bolj nestrpen kraj za Rohinge. V luči tega je Bacheletova izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajoče protibegunske retorike in naraščajočega števila umorov in ugrabitev, ki naj bi jih zagrešile kriminalne oborožene tolpe, mnogi lokalni aktivisti pa za ta kazniva dejanja obtožujejo tudi državne varnostne sile in predsednico vlade Šejko Hasino.

"Vladnim ministrom sem izrazila globoko zaskrbljenost zaradi teh obtožb in poudarila potrebo po njihovi nepristranski, neodvisni in transparentni preiskavi," je povedala Bachelet. Vlada sicer zavrača vsakršno vpletenost v izginotja in izvensodne poboje.