Imenovanje je omogočil novi zakon o predsedniku države, ki ga je parlament sprejel, potem ko prosrbsko usmerjenega Lekića za mandatarja ni hotel imenovati predsednik države Milo Đukanović.

Lekića, nekdanjega diplomata iz režima nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, so za mandatarja po volitvah leta 2020 predlagale stranke, ki so premagale Đukanovića in njegovo Demokratsko stranko socialistov (DPS). Đukanović ga ni hotel predlagati za mandatarja, ker da ga ni podprla večina v parlamentu.

Novi zakon o predsedniku vlade je omogočil predsednici parlamenta Danijeli Đurović, da v primeru, če predsednik države ne bi hotel imenovati Lekića za mandatarja, to odločitev sprejme ona.

"Parlament ima pravico, da postavi vlado. Ta zakon je pomagal, da to uresniči, in ostajamo pri tem, da je Đukanović kršil ustavo," je ob imenovanju za mandatarja po poročanju Mine izjavil Lekić. Poudaril je, da je Đukanović imel možnost imenovati mandatarja.

Lekić je še ocenil, da je država videti, kot da bi bila oblegana, ker nima vlade niti ustavnega sodišča niti ne more izvesti prenosa oblasti v Podgorici. "Pokazali smo, da smo sposobni, da se temu upremo in prispevamo k deblokadi ustanov. Ta pot se šele začenja, ker je pred nami obdobje od pridobitve statusa mandatarja do glasovanja, ki ne bo lahko."

Zakon o predsedniku je že večkrat povzročil proteste v državi. Protestniki so zahtevali umik zakona, dogovor o izboru ustavnih sodnikov in izredne parlamentarne volitve. Trenutni vladi nasprotujejo, ker naj bi bila prosrbska in proruska.

Zaradi politične krize v državi, ki traja že od volitev 2020, k predčasnim volitvam poziva tudi Đukanović.