Gorski Karabah je v središču ozemeljskega spora med Bakujem in Erevanom, ki je doslej vodil že dve vojni med državama. Strani rešitev desetletja trajajočega konflikta iščeta tudi pod okriljem EU-ja.

Kot je po današnjem srečanju sporočil Michel, je oba voditelja pozval k pogumnim korakom za zagotovitev napredka na poti do normalizacije. "Predvsem se morata končati nasilje in ostra retorika, da bi ustvarili okolje, naklonjeno mirovnim pogovorom," je dejal.

Naznanil je namen organizacije novega srečanja med Alijevom in Pašinjanom v Bruslju po poletju, pa tudi pogovore skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v začetku oktobra v Grenadi.

Armensko zunanje ministrstvo je po pogovorih sporočilo le, da so se osredotočili na poslabšanje humanitarne krize v Gorskem Karabahu in da sta se strani strinjali o okrepitvi prizadevanj v iskanju rešitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V prestolnici regije Gornji Karabah Stepanakert je sicer v petek več tisoč ljudi zahtevalo odprtje edine cestne povezave z Armenijo, ki jo od torka blokira Azerbajdžan.

Novo srečanje je med državama v iskanju rešitve pripravljena gostiti tudi Rusija. Ta je jeseni 2020 pripomogla k dogovoru o prekinitvi ognja po šestih tednih spopadov, poslala je tudi svoje vojake, da bi zagotovila prost pretok med Armenijo in Karabahom, a jo je Erevan obtožil, da ji je pri tem spodletelo.

V prizadevanjih, da bi znova dobila pomembnejšo vlogo v posredovanju med stranema, je danes rusko zunanje ministrstvo ponudilo, da Moskva gosti srečanje na ravni zunanjih ministrov držav. Kot so nakazali, bi bil lahko mirovni dogovor v prihodnosti podpisan v Rusiji.