Gre za seznam desetih naukov, med katerimi komisija predlaga imenovanje evropskega glavnega epidemiologa in vzpostavitev okvira za aktiviranje izrednih razmer v EU-ju.

To bo po pričakovanjih komisije pripomoglo k boljšemu predvidevanju tveganj za javno zdravje in izboljšanju načrtovanja ravnanja v nepredvidljivih razmerah ter posledično k hitrejšemu in učinkovitejšemu skupnemu odzivanju na vseh ravneh.

Prva ugotovitev pandemske izkušnje je, da nobena država in regija na svetu ni bila popolnoma pripravljena na pandemijo, pri čemer EU in njene članice niso bile izjema.

Druga ugotovitev je, da smo morali delovati z zelo šibkimi pravnimi podlagami, je v Bruslju dejal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja. Spomnil je, da je zdravstvena politika področje, kjer pristojnosti EU-ja niso velike.

Med pomembnimi uspehi v spoprijemanju s pandemijo je Schinas omenil skupno strategijo cepljenja v EU-ju, digitalno covidno potrdilo, mednarodno pobudo za cepiva Covax, kjer je imela Unija osrednjo vlogo, ter zelene prometne pasove za hiter pretok blaga.

Deset spoznanj se osredotoča tudi na to, kaj je treba izboljšati in kaj bi lahko storili bolje v prihodnosti. Med drugim sta predvidena boljše spremljanje in izboljšan evropski sistem za zbiranje informacij o pandemijah, ki naj bi bil uveden še letos.

EU bi moral do konca leta imenovati tudi evropskega glavnega epidemiologa, ki bi deloval kot "osrednja točka obveščanja v kriznih časih", je dejal Schinas.

Komisija naj bi pripravila tudi letno poročilo o stanju pripravljenosti. EU bi prav tako moral vzpostaviti okvir za aktiviranje izrednih pandemičnih razmer v Uniji in nabor orodij za krizne razmere.

Pospešiti je treba tudi vzpostavitev evropske zdravstvene unije, napovedane do konca leta, in organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera), ki bi moral začeti delovati do začetka prihodnjega leta.

Med preostalimi spoznanji so še vzpostavitev obsežne platforme za multicentrična klinična preskušanja, krepitev splošne odpornosti sistemov zdravstvenega varstva članic, nadaljnje mednarodno delovanje EU-ja, denimo v pobudi Covax, ter usklajen pristop k boju proti napačnim informacijam in dezinformacijam.

Poročilo o prvih spoznanjih v povezavi s pandemijo bo prispevalo k razpravi voditeljev držav članic EU-ja na junijskem zasedanju Evropskega sveta. Predstavljeno bo Evropskemu parlamentu in Svetu EU-ja, komisija pa bo nato v drugi polovici leta predložila konkretne rezultate, so še navedli v Bruslju.