Neuradnih informacij, da naj bi se jedrska pogajanja na Dunaju prihodnji teden pomaknila v zadnji krog, Aragči ni želel potrditi. Je pa že pred tem dejal, da so pred ZDA in drugimi državami, ki sodelujejo v pogajanjih, "nekatere težke odločitve". Tudi Iran svoje zadnje odločitve zagotovo ne bo sprejel na Dunaju, temveč v Teheranu, je zatrdil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Nov izziv, s katerim so soočeni pogajalci na Dunaju, je tudi skorajšnja zamenjava oblasti v Iranu. Čez dva tedna bodo namreč tam potekale predsedniške volitve, na katerih se zmaga obeta ultrakonservativnemu kleriku Ebrahimu Raisiju, ki že ves čas ostro kritizira iranski jedrski sporazum iz leta 2015. Ali bo Raisi nadaljeval zmerno politiko sedanjega predsednika Hasana Rohanija, zato po ocenah poznavalcev nikakor ni gotovo. Prav tako ni jasno, kdo bo imenovan za glavnega iranskega jedrskega pogajalca, ki bo v imenu Irana vodil pogajanja.

Dpa sicer navaja neimenovane evropske diplomate, da se pogajanja, katerih cilj je rešiti iranski jedrski sporazum, počasi selijo v najobčutljivejšo fazo. Predstavniki Nemčije, Francije in Velike Britanije se skupaj z Rusijo in Kitajsko že od aprila trudijo posredovati med Iranom in ZDA in ju prepričati o kompromisu. A najtežji vprašanji – katere od sankcij, uvedenih proti Iranu v minulih letih, so ZDA pripravljene odpraviti ter kako trajno preprečiti uporabo iranskih jedrskih objektov v vojaške namene – ostajata odprti.

Pod prejšnjim predsednikom Donaldom Trumpom so ZDA leta 2018 enostransko odstopile od jedrskega sporazuma in nato znova uvedle gospodarske sankcije proti Teheranu. Iran se je na to odzval s postopno krepitvijo jedrskih dejavnosti v nasprotju z določbami sporazuma in omejevanjem mednarodnih jedrskih inšpekcij.