Po navedbah direktorata iranskega kulturnega ministrstva za tuje medije naj bi bila novinarska konferenca v ponedeljek, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po napovedih naj bi Raisi na novinarski konferenci prvič orisal politično usmeritev Irana za naslednja štiri leta. Največ pozornosti naj bi veljalo njegovim pogledom na pogajanja o mednarodnem sporazumu o iranskem jedrskem programu iz leta 2015 ter odnose z ZDA, ki so za Teheran državni sovražnik številka ena.

Skrajno konservativni klerik Raisi je pričakovano zmagal na petkovih predsedniških volitvah. Po končnih uradnih izidih je prejel 61,95 odstotka glasov podpore.

Raisi bo na položaju nasledil zmernega predsednika Hasana Rohanija, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati na volitvah. Prisega novega predsednika je predvidena avgusta.

60-letni klerik Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada skrajnemu konservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o "velikem satanu". Zanj veljajo ameriške sankcije, v preteklosti pa so ga povezovali z usmrtitvami političnih zapornikov. Uživa podporo vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja in nekateri iranski mediji ga vidijo kot možnega naslednika 82-letnega Hameneja.

Raisijeva zmaga pomeni, da se bo nekaj mesecev po tistem, ko je demokrat Joe Biden v Beli hiši zamenjal Donalda Trumpa, tehtnica v Teheranu nagnila na drugo stran.

Analitiki sicer menijo, da to verjetno ne bo ogrozilo pogajanj med Iranom in preostalimi podpisnicami jedrskega sporazuma – Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko, ki trenutno potekajo na Dunaju.

Posledice Trumpovih sankcij, zaradi katerih je strmoglavila vrednost iranske valute, inflacija poskočila, brezposelnost pa narasla, so poenotile predsedniške kandidate, ki se strinjajo, da bi moral Iran znova začeti izpolnjevati vse obveznosti iz sporazuma v zameno za odpravo ukrepov.

Raisi se je v televizijskem predvolilnem soočenju izognil prepiranju z reformisti in se je raje osredotočil na gospodarske tegobe Irana.