Načrt za ameriška delovna mesta (angl. American Jobs Plan) naj bi ustvaril "najmočnejše, odpornejše in inovativno gospodarstvo na svetu". Biden je predlog predstavil pred centrom za izobraževanje mizarjev v Pittsburghu, nekoč simbolu ameriške industrije, v katerem je nekdanji predsednik Donald Trump napovedal umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma.

Na istem mestu je Biden pred dvema letoma začel svojo predsedniško kampanjo z obljubo, da bo "znova zgradil hrbtenico Amerike", navaja Guardian.

Krepitev javnega prometa in električna vozila

Načrt predvideva 620 milijard dolarjev (529 milijard evrov) naložb v transport, od tega obnovo 32.000 kilometrov avtocest in 10.000 mostov. Predvideva ponovno povezovanje sosesk, ki so jih razdelile avtoceste, 20 milijard (17 milijard evrov) bo šlo za programe zmanjšanje smrtnosti pešcev in kolesarjev, 85 (72,5 €) milijard za javni promet po ZDA, 80 (68 €) milijard bo dobila železnica Amtrak, 25 (21 €) milijard letališča, 17 milijard (14,5 milijarde evrov) pa pristanišča. Predvidenih je tudi 174 milijard (148,5 milijarde evrov) za razvoj električnih vozil skupaj s polnilnimi postajami in podobnimi zadevami.

Zamenjava svinčenih vodovodnih cevi

Približno 650 milijard dolarjev (554 milijard evrov) bo šlo za obnovo in gradnjo šol, za širjenje medmrežja na podeželje, za zamenjave svinčenih vodovodnih cevi, za električne napeljave in kakovostna stanovanja, 400 milijard (341 €) bo šlo za ljudi oziroma za nego in skrb za invalide in ostarele ter veterane.

Industrijski razvoj in urjenje delavcev

Predelovalni industriji program namenja 580 milijard dolarjev (495 milijard evrov) za urjenje delavcev, raziskave in razvoj. Okoli 50 milijard (43 milijard €) bo šlo za proizvodnjo polprevodnikov v ZDA, 180 (154 €) milijard za razvoj, osredotočen na čisto energijo in spodbude podjetjem za odpiranje delovnih mest.

"Gre za naložbo v Ameriko, ki se zgodi enkrat v generaciji. Tega ni bilo, odkar smo nazadnje postavili sistem meddržavnih avtocest ali stopili v vesoljsko tekmo pred desetletji," je dejal Biden o programu. Gre za nov obsežen sveženj, potem ko mu je ameriški kongres potrdil 1900 milijard dolarjev vreden stimulacijski sveženj za spopadanje s pandemijo covida-19.

Pridobivanje sredstev z višanjem davka na dobiček

Biden želi del načrta financirati s povišanjem davkov na dobiček podjetij, ki ga je Trump znižal s 35 na 21 odstotkov, Biden pa bi ga dvignil na 28 odstotkov, čemur se bodo republikanci v kongresu silovito upirali. Biden obljublja tudi okoljsko naravnanost načrta, med drugim namerava prekiniti subvencije industrijam fosilnih goriv.

Tekma s Kitajsko

Večina Američanov vlaganja v propadajočo infrastrukturo ZDA podpira in republikanci se lahko proti temu borijo le z obtožbami, da predlog prinaša tudi številne druge demokratske prioritete, ki s tem niso neposredno povezane.

"Program bo ustvaril milijone delovnih mest, ki bodo dobro plačana. Povzročil bo gospodarsko rast, omogočil večjo tekmovalnost s preostalim svetom, promoviral naše interese nacionalne varnosti in nas postavil v položaj, da v svetovni tekmi premagamo Kitajsko," je zagotovil Biden.

Kritike z desne in leve

Demokrati imajo v senatu le glas večine in tam bo republikanska opozicija najmočnejša. V predstavniškem domu pa se Biden že sooča s kritikami z leve. Demokratska kongresnica iz New Yorka Alexandria Ocasio Cortez je dejala, da načrt ni dovolj velikopotezen.

Oglasil se je tudi Trump, ki je sporočil, da bo povišanje davkov uničilo ameriško predelovalno industrijo, Bidnov predlog pa je označil za največjo "samozadano rano" v zgodovini ZDA. Biden je sicer ponovil, da ne bo povišal davkov za nikogar, ki zasluži manj kot 400.000 dolarjev (341.370 evrov) na leto.

Sledi prav tako 2000-milijardni Načrt za družine

Načrt za ameriška delovna mesta predstavlja le polovico Bidnovega ogromnega gospodarskega načrta. V prihodnjih tednih bo namreč predstavil še Načrt za ameriške družine, ki se osredotoča na investicije v zdravstvu, skrb za otroke in izobrazbo. Tudi načrt za družino je vreden 2000 milijard dolarjev, del sredstev za financiranje pa nameravajo zagotoviti z dvigom davkov na zaslužke najbogatejših.

Guardian obseg Bidnovega načrta v skupni vrednosti 4000 milijard dolarjev (3414 milijard evrov) primerja z Novim dogovorom (New Deal) Franklina Roosevelta ali Veliko družbo (Great Society) Lyndona Johnsona.