Sogovornika se že v uvodu nista mogla, niti hotela izogniti vzporednicam med ZDA in Brazilijo.

"Zavračamo politično nasilje in visoko cenimo demokratične institucije. Nekoč sva se že strinjala, da se moramo skušati boriti za demokracijo, za demokratične vrednote, ki predstavljajo srčiko naše moči. Ne le na zahodni polobli, ampak povsod po svetu," je dejal Biden.

Tako kot sta bila kompatibilna Donald Trump in Jair Bolsonaro, ki se je po porazu na volitvah zatekel na Florido, tam ostal in zaprosil za polletni turistični vizum, očitno tudi centristični Biden in levi Lula da Silva zlahka najdeta skupni jezik. "Najprej bi se vam rad zahvalil za solidarnost in priznanje ob moji prisegi. Drugič, spoštujem vašo držo pri obrambi demokracije, in slednjič, čestitam vam za vaš letni nagovor o stanju v državi pred dnevoma. Popolnoma bi sodil v Brazilijo. Veste, Brazilija se je štiri leta sama potiskala na obrobje. Nekdanji predsednik ni maral vzdrževati stikov z nobeno državo," je dejal da Silva.

Ena od oblik vračanja Brazilije na mednarodno prizorišče, tako brazilski predsednik, je internacionalizacija prizadevanj za ohranitev pljuč planeta, amazonskega pragozda, ki izginja zaradi brezobzirnega krčenja. Biden pa se je že med predsedniško kampanjo leta 2020 zavzemal za ustanovitev mednarodnega sklada, ki bi imel na voljo 20 milijard dolarjev v te namene. "Izpostavil sem nujo, da bogate države prevzamejo odgovornost finančne podpore gozdnatih držav. V Južni Ameriki so poleg Brazilije to Ekvador, Kolumbija, Peru, Venezuela, Gvajana, cel niz držav, ki morajo skrbeti za Amazonski pragozd in sklad. Nujno je ohraniti gozd. In lahko rečem, da bo predsednik Biden prispeval v Amazonski sklad," je dejal brazilski predsednik.

Ob izstopajočih temah – podnebju, zaščiti gozda in podpori brazilskemu predsedniku proti predhodniku Bolsonaru, ki ne priznava poraza – sta sogovornika govorila tudi o ukrajinski vojni ter pomembnih regionalnih temah, kot so migracije in razmere na Haitiju.