ZDA sili prosilce za azil, da na konec postopkov, ki lahko trajajo več let, čakajo v Mehiki, zato se iz obupa odločijo za nevarno pot v ZDA čez puščavo ali reko Rio Grande. Foto: EPA
ZDA sili prosilce za azil, da na konec postopkov, ki lahko trajajo več let, čakajo v Mehiki, zato se iz obupa odločijo za nevarno pot v ZDA čez puščavo ali reko Rio Grande. Foto: EPA

Fotografija, posneta v ponedeljek, prikazuje trupli Óscarja Alberta Martíneza Ramíreza in njegove 23-mesečne hčerke Valerie, ki sta obrnjeni na trebuh v plitki vodi. Otrokova roka leži okoli vratu očeta, kar nakazuje, da se ga je oklepal v svojih zadnjih trenutkih.

Kot poroča Guardian, mehiški časopisi fotografijo primerjajo s fotografijo iz leta 2015, ki je prikazovala truplo utopljenega triletnega sirskega dečka Ajlana Kurdija na obali grškega otoka Kos. Tista fotografija je imela precejšen učinek na razpravo o prihodu in težavah prebežnikov skozi Turčijo v Grčijo, vprašanje pa je, ali bo tudi fotografija Martíneza Ramíreza in Valerie imela takšen vpliv na razpravo o migracijah v ZDA, ki so pod predsednikom Donaldom Trumpom še posebej sovražne do prebežnikov.

Trupli Óscarja Alberta Martíneza Ramíreza in njegove 23-mesečne hčerke Valerie, ki sta poskušala obupano priti v ZDA. Foto: AP
Trupli Óscarja Alberta Martíneza Ramíreza in njegove 23-mesečne hčerke Valerie, ki sta poskušala obupano priti v ZDA. Foto: AP

Novinarka mehiškega časopisa La Jornada Julia Le Duc je dejala, da je Martínez Ramírez v Matamoros, blizu katerega so našli turpli, prispel v nedeljo v upanju, da bo ameriške oblasti zaprosil za azil skupaj z ženo Vanesso Ávalos in njuno hčerko. Ko pa je ugotovil, da bi morali čakati več tednov, da bi se azilni postopek sploh začel, se je odločil, da bo prečkal reko, je dejala novinarka Le Duc, ki je slišala izjavo žene za policijo.

"Najprej je prečkal reko z majhno deklico in jo pustil na ameriški strani. Nato se je obrnil in šel po ženo, a deklica je šla v vodo za njim. Ko jo je šel rešit, ju je zagrabil tok," je dejala Julia Le Duc.

Fotografija predstavlja nevarnosti, ki grozijo pretežno srednjeameriškim prebežnikom v njihovih poskusih pobegniti nasilju, korupciji in revščini doma ter pridobiti azil v ZDA, še poroča Guardian. Eden izmed ukrepov Trumpove administracije za ustavljanje prihoda prebežnikov je siljenje teh ljudi, da čakajo v Mehiki, dokler se njihova prošnja ne razreši, to pa lahko traja tudi več let. Prebežniki zato poskušajo priti v ZDA po odročnih in nevarnih poteh, pri čemer jih na stotine umre, celotno število pa ni znano, saj številnih trupel v puščavi
nikoli ne najdejo.

Maja je število aretiranih prebežnikov na ameriški strani najvišje v posameznem mesecu od leta 2006. Ameriške oblasti zapirajo tudi otroke, ki so nastanjeni v neustreznih razmerah.

Ko so v javnost ponovno prišla poročila o zanikrnem odnosu do mladoletnih prebežnikov, je vršilec dolžnosti komisarja carinske in mejne službe ZDA John Sanders napovedal, da 5. julija zapušča položaj.

Zid na ameriško-mehiški meji: zaostrena retorika, stara politika

"Ponižujoče in nehumane razmere"

Otroci živijo v umazaniji, več jih je že umrlo, nimajo dostopa do prh ali zobnih ščetk, hrana pa je kot v zaporih. Elora Mukherjee, odvetnica, ki je obiskala poslopje v Clintu v Teksasu, je za BBC dejala, da so razmere tam "ponižujoče in nehumane". Kot je dejala, je govorila z okoli 60 otroki. "Otroci so bili lačni, umazani, bolni in prestrašeni. Številni so bili zaprti več dni, tednov, nekateri skoraj mesec dni, čeprav zakon zelo jasno določa, da morajo biti otroci izpuščeni v 72 urah."

Kot je dejala, otroci nimajo mila, da si umijejo roke, večina se jih ni stuširala, odkar so prečkali mejo pred dnevi in tedni. Veliko otrok ni imelo čistih oblačil, niso imeli niti postelj za spanje. Nekateri so spali na podlogah, drugi na betonskih tleh. Veliko otrok več dni in tednov ni smelo iti ven, je še dejala odvetnica Mukherjee.

Ameriške oblasti so na tisoče otrok ločile od svojih staršev in jih zaprle v neustrezne prostore, kjer ni poskrbljeno niti za osnovno higieno. Foto: Reuters
Ameriške oblasti so na tisoče otrok ločile od svojih staršev in jih zaprle v neustrezne prostore, kjer ni poskrbljeno niti za osnovno higieno. Foto: Reuters

Medtem je profesorica prava z Univerze Williamette v Oregonu Warren Binford, ki je tudi obiskala centre za pridržanje ob meji, dejala, da nihče ne skrbi za zaprte otroke. Celice so prenatrpane. Imajo težave z ušmi in gripo. Številni otroci so zelo bolni, je dejala.

Ameriški mediji medtem poročajo, da namerava Trump Sandersa, ki bo odstopil, zamenjati z Markom Morganom, vršilcem dožnosti direktorja Agencije za priseljevanje in carine (ICE), vpletene v ločevanje več tisoč otrok od njihovih staršev na ameriško-mehiški meji. Morgan je že dejal, da ne verjame, da obstaja v cetrih za pridržanje "sistemski problem". "Preprosto se ne strinjam, da so razmere tako hude," je dejal.

Carinska in mejna služba je sicer priznala, da je bil center za pridržanje Clint neprimeren, pri čemer to pojasnjujejo s pomanjkanjem sredstev. Vodja službe Sanders, ki je napovedal odstop, je pozval kongres, naj potrdi 4,5 milijarde dolarjev vreden zakon za lajšanje humanitarne krize.

Predstavniški dom kongresa je tak predlog sprejel v torek zvečer po ogorčenem boju znotraj demokratske stranke z 230 glasovi proti 195. Potrditev predloga naj bi pomenil zmago predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi nad levim krilom svoje stranke.

Za predlog so glasovali vsi demokrati, razen štirih, proti pa vsi republikanci, razen treh. Demokratska nasprotnica predloga Alexandria Ocasio-Cortez je tako dejala, da ni pripravljena dodatno financirati agencije ICE, "da bi ta nadaljevala svoje manipulativne taktike". Bela hiša je že sporočila, da bo sprejetje zakona blokirala.

Svet pretresla fotografija mrtvega prebežnika s hčerko