Henry Kissinger. Foto: EPA
Henry Kissinger. Foto: EPA

Henry Alfred Kissinger se je rodil 27. maja leta 1923 na Bavarskem v Nemčiji, ki jo je leta 1938 z družino zapustil zaradi nacističnega preganjanja Judov. V ZDA je leta 1950 diplomiral na Harvardu, kjer je leta 1954 dokončal tudi doktorat.

Igral je pomembno vlogo v ameriški zunanji politiki od leta 1969 do leta 1977. V republikanskih vladah Richarda Nixona in Geralda Forda je bil svetovalec za nacionalno varnost in zunanji minister.

Med drugim je bil soustvarjalec politike odvračanja Sovjetske zveze, avtor odpiranja ZDA do Kitajske, ki je Pekingu prineslo sedež v Varnostnem svetu ZN-a, sodeloval je pri urejanju Bližnjega vzhoda po jomkipurski vojni med Izraelom in Egiptom ter Sirijo, sodeloval v pariških pogajanjih za konec vojne v Vietnamu, za kar je leta 1973 celo dobil Nobelovo nagrado za mir.

Tesno je povezan z odločitvijo ZDA za bombardiranje Kambodže med vietnamsko vojno. Predsedniku Nixonu je namreč svetoval, naj bombardira to državo, čeprav ZDA z njo niso bile v konfliktu, da bi s tem prisilil Severni Vietnam k pogajanjem.

Nixonova administracija je nezakonito bombardiranje, ki je trajalo kar štiri leta, med letoma 1969 in 1973, sprva skrivala pred kongresom in se pretvarjala, da so tarče bombnih napadov Rdeči Kmeri in Vietnamci. ZDA so Kambodžo uničile. Nanjo so odvrgle 540.000 ton bomb in ubile do 150.000 civilistov. Za primerjavo, ZDA so med celotno drugo svetovno vojno, vključno z atomskima bombama, na Japonsko odvrgle okoli 160.000 ton bomb.

Portal Intercept poroča, da je število ubitih civilistov v Kambodži šestkrat večje od ocenjenega skupnega števila civilistov, ki so jih ZDA v 20 letih po 11. septembru 2001 pobile v Afganistanu, Iraku, Libiji, Pakistanu, Somaliji, Siriji in Jemnu. Po ameriškem bombardiranju so se v Kambodži na oblast povzpeli Rdeči kmeri, ki so priljubljenosti gradili tudi zaradi ameriških grozodejstev.

Kissinger je med drugim podprl tudi vojaški udar skrajne desnice leta 1973 v Čilu. Podpiral je desničarsko hunto v Argentini, razpihoval spopade v Afriki, v času vojne za osamosvojitev Bangladeša pa je kljub vojnim zločinom podpiral Pakistan.

Ko je zapustil vladne dejavnosti, je ustanovil svetovalno podjetje Kissinger Associates, ki deluje še danes.

Kissinger za nekatere ostaja učinkovit vodja zunanje politike ZDA proti širjenju komunističnega vpliva po svetu, za druge pa je kriminalec, ki je dopuščal ali podpiral vojne zločine in genocide po svetu. Za svoja dejanja in nešteto smrtnih žrtev ni nikoli odgovarjal.