Foto: Reuters
Foto: Reuters

Zakonski sveženj vključuje tudi možnost nadomestnega materinstva in pravnega skrbništva za nebiološke starše ter ukrepe za zaščito pravic otrok, starejših in invalidov.

Na več kot 23.000 voliščih po državi lahko glasuje dobrih osem milijonov Kubancev, starih 16 let in več. Če bo nov družinski zakonik sprejet, bo nadomestil zakon, ki velja od leta 1975, in bo zakonsko zvezo opredelil kot zvezo med dvema osebama in ne kot zvezo med moškim in žensko.

Kubanska vlada je v državnih medijih, na shodih in plakatih pozivala h glasovanju za zakonik. Nekateri disidenti, ki se sicer strinjajo z vsebino predlaganega zakonika, so na družbenih omrežjih kljub temu napovedali, da se bodo glasovanja vzdržali ali glasovali proti, da bi vladi onemogočili uspeh.

Nov družinski zakonik bi pomenil velik premik za Kubo, kjer je močna kultura mačizma in kjer so oblasti v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izobčile skupnost LGBTQ.

"Družinski zakonik določa predvsem spoštovanje človeka, spoštovanje vsake osebe in vseh," je o njem dejal predsednik Miguel Diaz Canel, medtem ko politolog Rafael Hernandez meni, da gre za "najpomembnejšo zakonodajo na področju človekovih pravic" na Kubi po revoluciji leta 1959.

Zakonik bi bil eden najnaprednejših v Latinski Ameriki, kjer so istospolne poroke legalne le še v osmih drugih državah: Argentini, Braziliji, Kolumbiji, Ekvadorju, Kostariki, Čilu, Urugvaju in nekaterih mehiških zveznih državah.

Uspeh referenduma je težko napovedati, saj so nekateri Kubanci na primer izrazili podporo istospolnim porokam, vendar pa nasprotujejo nadomestnemu materinstvu. Veliko bi jih lahko to priložnost izkoristilo tudi za izražanje nestrinjanja z aktualno vlado.

Gre sicer za ene redkih demokratičnih volitev v državi, ki je trenutno sredi ene najhujših gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Na referendumu je bila sprejeta tudi zdajšnja ustava, ki je začela veljati leta 2019.