Množični poboj je, kot poroča BBC, definiran kot primer, v katerem v posameznem dogodku umrejo najmanj štirje ljudje, pri čemer je napadalec izvzet.

Iztekajoče se leto se bo torej zapisalo v zgodovino kot najbolj krvavo leto po številu množičnih pobojev, ne pa tudi po številu žrtev. Največ ljudi je v tovrstnih zločinih umrlo pred dvema letoma, takrat je umrlo 224 ljudi. Najbolj krvav je bil napad na koncertu v Las Vegasu, kjer je umrlo 59 ljudi.

Podatke, ki so jih zbrali Associated Press, USA Today in univerza Northeastern, vključujejo v analizo dogodkov od leta 2006, pregledali pa so tudi starejše podatke, do 70. let prejšnjega stoletja. Kot so opomnili preiskovalci, veliko primerov množičnih pobojev ne pride v medije, predvsem kadar gre za družinsko nasilje ali obračune med kriminalnimi združbami.

"Očitno je to obdobje množičnih streljanj," pravi James Densley, kriminolog in profesor na univerzi Metropolitan State University v Minnesoti, in poudarja, da se skupno število umorov v zadnjih letih sicer niža, a se število množičnih pobojev povečuje. "V deležu umorov množični poboji predstavljajo večji odstotek."

Primeri množičnega streljanja so znova obudili debato o strožjem nadzoru orožja v ZDA. Avgusta, po smrtonosnih napadih v Daytonu v Ohiu in El Pasu v Teksasu (umrlo je 22 ljudi), je ameriški predsednik Donald Trump napovedal "resne pogovore" s kongresnimi voditelji o pregledu lastnikov orožja. Kot poroča BBC, naj bi Trump od regulacije tiho odstopil po dolgem telefonskem pogovoru s prvim možem Nacionalne orožarske zveze (National Rifle Association) Waynom LaPierrom.