Zagovornik nenasilnega boja za pravice temnopoltih se je rodil leta 1940 v kraju Troy v Alabami, kjer je takrat veljala očitna rasna segregacija, temnopolti pa niso imeli volilne pravice. Kot študent v Nashvillu je leta 1960 soustanovil gibanje Študentski nenasilni odbor za koordinacijo (SNCC) in vodil sedeče proteste v restavracijah, rezerviranih samo za belce.

"V Nashvillu so se zgodile prve množične aretacije v zgodovini sedečih protestov. Počutil sem se tako osvobojeno. Rekel sem si: kaj mi še lahko storite? Pretepli ste me, nadlegovali ste me, zdaj ste nas aretirali in vrgli v ječo. Kaj še ostane? Nas boste pobili?" je kasneje dejal o protestih.

Turneja jezdecev svobode proti segregaciji na avtobusih

Leto zatem je postal eden izmed vodilnih jezdecev svobode (Freedom Riders), ki so se borili proti ločevanju temnopoltih in svetlopoltih na avtobusih. Jezdeci svobode so takrat organizirali avtobusne turneje po ZDA. V Južni Karolini in Alabami so jih brutalno preteple jezne množice belopoltih.

Martina Luthra Kinga je spoznal že pri starosti 18 let. Leta 1963 je bil najmlajši govornik na zgodovinskem pohodu na Washington, kjer je imel King znameniti govor "imam sanje" (I have a dream), v katerem je izrazil upanje, da "temnopolti nekoč ne bodo obravnavani po barvi kože, temveč po lastnostih njihove osebnosti".

"Krvava nedelja" v Selmi kot korak proti uvedbi volilne pravice za temnopolte
V kraju Selma v Alabami je leta 1965 vodil shod za volilne pravice temnopoltih, ki je pozneje postal znan kot "krvava nedelja". Guverner Alabame George Wallace je naročil policiji, naj s palicami in solzivcem prežene protestnike. Zvezni policisti so na mostu brutalno pretepli protestnike. Lewisu so zlomili lobanjo, poškodbe pa so bile vidne še desetletja po napadu, ko je že delal v kongresu.

Dogodek v Alabami je sprožil odziv Washingtona. Predsednik Lyndon Johnson je nekaj dni pozneje pozval kongres, naj odobri zakonodajo, ki bo temnopoltim po vseh ZDA omogočila volilno pravico. Kongres je zakonodajo sprejel še istega leta.

"Nič ne more omajati mojega prepričanja v filozofijo nenasilja"
"Večkrat sem mislil, da bom umrl," je dejal leta 2004 v intervjuju in omenil pretepanje na mostu v Selmi in na avtobusni postaji v Alabami in dodal: "Videl sem smrt, a nič ne more omajati mojega prepričanja v filozofijo nenasilja".

V sedemdesetih in osemdesetih letih je deloval v številnih gibanjih in organizacijah, predsednik Jimmy Carter ga je denimo imenoval za vodjo zveznega programa prostovoljstva Akcija.

Leta 1986 je bil izvoljen za predstavnika Atlante v predstavniškem domu. Tudi v ameriškem kongresu je uporabil znamenito taktiko tihega sedečega protesta, ko je leta 2016 organiziral 24-urni protest kot poziv k zakonodaji za nadzor orožja, potem ko je napadalec v gejevskem klubu v Orlandu pobil 49 ljudi.

Leta 2009 se mu je osebno opravičil Elwin Wilson, ki je bil leta 1961 del skupine, ki je brutalno pretepla temnopolte jezdece svobode na avtobusni postaji v Južni Karolini. "Pri našem gibanju je vedno šlo za to ‒ imeti zmožnost oprostiti in se premakniti proti spravi," je Lewis povedal za New York Times ob Wilsonovi smrti leta 2013.

Decembra lani je kongresnik iz Atlante sporočil, da se bori z rakom slinavke. "Skoraj celotno življenje se na neki način borim: za svobodo, enakost, osnovne človekove pravice," je dejal takrat. V javnosti je zadnjič nastopil junija letos med protesti proti rasni neenakosti in policijskemu nasilju.

Obama: Lewis je tvegal življenje za to državo
"Tako je ljubil to državo, da je tvegal svoje življenje in kri, da bi lahko izpolnila svoje obljube," je po Lewisovi smrti sporočil nekdanji predsednik Barack Obama. "V desetletjih je navdihnil generacije, ki so sledile njegovemu zgledu," je zapisal Obama, ki je Lewisu leta 2011 podelil medaljo svobode.

Pelosi: Lewis je v kongres 30 let vnašal moralno vedenje
"John Lewis je bil titan gibanja za državljanske svoboščine, njegova dobrota, vera in pogum so preoblikovali naš narod, od odločnosti, s katero se je soočil z diskriminacijo med delom za pultom in vožnjami na avtobusih v času ločenih sedežev, do poguma, ki ga je pokazal kot mlad moški, ki se je spopadel z nasiljem in smrtjo na mostu Edmunda Pettusa, do moralnega vedenja, ki ga je vnašal v kongres več kot 30 let," je v izjavi zapisala predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi.

"John Lewis je bil ikona, ki se je z vsakim vlaknom boril za izboljšanje državljanskih pravic za vse Američane," je na Twitterju zapisala senatorka Kamala Harris, prva afroameriška kalifornijska predstavnica v senatu, in izrazila sožalje njegovim sorodnikom.

Senatorka Elizabeth Warren je zapisala: "John Lewis je bil resnični ameriški junak in moralni kompas našega naroda. Naj njegova pogum in prepričanje še naprej živita v vseh nas, medtem ko si še naprej prizadevamo za pravičnost in priložnosti."