Kot poroča BBC, so v enem vozilu našli eno žensko in štiri otroke, vsi so člani družine LeBaron, ki je del mormonske skupnosti, ki se je v Mehiki naselila že pred desetletji.

Lokalni mediji poročajo, da je mogoče, da so bili po pomoti tarča napada mamilarske tolpe.

Člani družine LeBaron, tri matere in skupaj 14 otrok, je v konvoju vozil potovalo iz Bavispeja v mehiški zvezni državi Sonora v La Moro v sosednjo zvezno državo Chihuahua. Sorodnik žrtev Julian LeBaron je za mehiški radio Formula povedal, da so njegovo sestrično skupaj z njenimi štirimi otroki ustrelili, avtomobil pa nato skupaj s trupli zažgali.

"Ne vem, zakaj, čeprav so prejeli posredne grožnje. Ne vemo, kdo je to storil," je dejal pretreseni Julian LeBaron.

Drug član družine Alex LeBaron je dejal, da je umrlo devet članov družine. "Moja sestrična je bila umorjena skupaj z otroki."

Vozilo so našli svojci, ki so nato nekaj ur pozneje odkrili še dva druga avtomobila, v katerih so bila trupla še dveh žensk in dveh otrok. Vsaj nekateri naj bi imeli dvojno, mehiško in ameriško državljanstvo.

Najmanj petim otrokom, med katerimi je bil eden ranjen, je uspelo pobegniti domov. Eno deklico, ki je ob pokolu pobegnila v gozd, še pogrešajo, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Kaj bo pokazala preiskava?
Generalni tožilec mehiške zvezne države Chihuahua Cesar Augusto Peniche je dejal, da okoli števila žrtev vlada "zmeda". Oblasti so za zdaj potrdile pet žrtev napada.

Pokol se je zgodil v kraju Rancho de la Mora, ki slovi po dejavnosti vseh vrst kriminalcev. Gre za območje med mehiškima državama Chihuahua in Sonora blizu meje z ZDA. LeBaron je znan kritik kriminalnih skupin, njegovega brata Benjamina, ustanovitelja skupine za boj proti kriminalu SOS Chihuahua, so leta 2009 prav tako umorili. Kot poroča Reuters, je bila mormonska skupnost večkrat žrtev ugrabitev.

Žrtve so pripadale skupnosti potomcev mormonov, ki so v 19. stoletju pobegnili iz ZDA, kjer so jih zaradi njihovih verskih prepričanj in tradicij, vključno s poligamijo, preganjali. Številni mormoni v Mehiki imajo dvojno mehiško in ameriško državljanstvo.

V Mehiki so od leta 2006, ko je vlada v boj proti preprodajalcem z mamili poslala vojsko, zabeležili več kot 250.000 umorov. Številni krivdo za porast nasilja valijo prav na t. i. vojno proti drogam, v kateri se različni mamilarski karteli bojujejo tako proti vojski kot drug proti drugemu.

Trump pozval k vojni proti kartelom

Na umore sta se odzvala tako mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador kot predsednik ZDA Donald Trump. Mehiški predsednik je napovedal, da se bo s Trumpom posvetoval o koordiniranem odgovoru na umore.

"Vse sodelovanje, ki ga potrebujemo, o tem se bom pogovarjal s Trumpom," je dejal Lopez Obrador.

Pred tem je Trump Mehiko pozval, naj s pomočjo ZDA začne vojno proti mamilarskim kartelom v državi. "Če Mehika potrebuje ali prosi za pomoč pri zatiranju teh pošasti, so ZDA pripravljene in sposobne pomagati, da bo to opravljeno hitro in učinkovito," je tvitnil predsednik ZDA.