Juneteenth je posvečen 19. juniju 1865, ko so zvezni vojaki temnopoltim sužnjem v Galvestonu v Teksasu sporočili, da je državljanske vojne konec in da so svobodni. Dejansko so to postali s proklamacijo 95 in izvršnim ukazom predsednika Abrahama Lincolna dve leti pred tem, a tega niso vedeli.

Govornica na praznovanju v Beli hiši pretekli torek je bila podpredsednica Kamala Harris. "Prizadevajmo si skupaj, kot Američani, učiti in spoštovati našo zgodovino. Za zaščito naših svoboščin za nadaljevanje boja za svobodo."

Juneteenth je pravzaprav dan, ko temnopolti Američani praznujejo svojo neodvisnost. Čeprav je ta dan praznik v Teksasu od leta 1980 in so predsedniki od Georgea Busha starejšega ta spomin zaznamovali s priložnostnimi izjavami, je praznik, ki je to postal šele s predsednikom Bidnom, v ameriški javnosti pogosto razumljen kot novotarija, ki jo je naplavil t. i. wokizem, aktivizem proti rasizmu in neenakosti, obenem pa krovno ime za prizadevanja liberalcev, naprednjakov oz. ameriške levice, ki jih desnica razume kot izkrivljanje ameriške zgodovine in teptanje ameriške ideje.

Žal pa tam, kjer se veliko govori o vojnah, kulturnih ali kakršnih koli, slej ko prej izbruhne tudi streljanje. V noči s sobote na nedeljo so na parkirišču v predmestju Chicaga, kjer se je na ad hoc praznovanju praznika zbrala večja skupina ljudi, vanjo streljali. "Nedokončna poročila o pričah in žrtvah kažejo, da je bilo ranjenih vsaj dvajset ljudi. Do zdaj imamo tudi eno smrtno žrtev. Podatki o starosti in zdravstvenem stanju žrtev še niso dostopni. Motiv incidenta še ni razjasnjen in preiskava poteka še naprej," je dejal namestnik okrožnega šerifa Eric Swanson.

Obenem so s slovesnostjo ob prazniku na isti dan v Beli hiši opozorili na mesec priseljenske dediščine, ki poteka junija, zlasti s poudarkom na vse večji latinskoameriški skupnosti, ki se mora, tako kot ostale "obarvane", kot temu pravijo v ZDA, spopadati z rasizmom, ki je po besedah Joeja Bidna v Ameriki "še vse premočna sila".