Varnostni svet ZN-a. Foto: EPA
Varnostni svet ZN-a. Foto: EPA

Trinajst članic Varnostnega sveta je alžirski predlog podprlo, Združeno kraljestvo se je vzdržalo, ZDA, ena izmed petih stalnih članic tega organa s pravico veta, pa so bile proti. To je že tretji ameriški veto na predlog resolucije o Gazi od začetka vojne 7. oktobra.

"Glas podpore temu osnutku resolucije pomeni podporo pravici Palestincev do življenja. Obratno glas proti implicira odobritev brutalnega nasilja nad njimi in njihovega kolektivnega kaznovanja," je Varnostnemu svetu ZN-a pred glasovanjem dejal alžirski veleposlanik pri ZN-u Amar Bendžama.

Žbogar: Trpljenje prebivalcev Gaze presega vse meje

Predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu ZN-a veleposlanik Samuel Žbogar je izrazil globoko obžalovanje, da Varnostni svet ni bil zmožen potrditi te resolucije, ki jo je Slovenija podprla. Dejal je, da je "Alžirija predlagala uravnoteženo besedilo, ki poziva k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, zajema kršitve obeh strani v konfliktu in poziva k odgovornosti zanje".

"Glasovali smo za resolucijo, ker se mora ubijanje civilistov v Gazi ustaviti. Trpljenje, ki ga doživljajo prebivalci Gaze, presega vse meje. Česa takega ne bi smel prestajati noben človek," je dejal Žbogar, ki je opozoril, da bi "morebitna izraelska kopenska ofenziva v Rafi lahko imela nepredstavljive humanitarne posledice". Dogajanje v Gazi je označil za "nočno moro".

"Vse se začne s pozivom k prekinitvi ognja, končanju sovražnosti, vrnitvi talcev, dostavi vode in hrane sestradanim Palestincem ter razjasnitvi neba nad Gazo in Izraelom. Ta poziv velja za obe strani, za Izrael in Hamas," je še dejal Žbogar.

Ameriška veleposlanica pri ZN-u Linda Thomas-Greenfield je že v soboto nakazala, da bodo ZDA vložile veto na ta predlog resolucije, češ da bi lahko ogrozila pogajanja med ZDA, Egiptom, Izraelom in Katarjem o začasni prekinitvi vojne in izpustitvi talcev.

Dejala je, da bi lahko zahteva po takojšnji in brezpogojni prekinitvi ognja brez dogovora, po katerem bi moralo palestinsko gibanje Hamas izpustiti vse zajete talce, podaljšala spopade v Gazi.

ZDA so medtem vložile svoj predlog resolucije, ki poziva k začasni ustavitvi ognja in nasprotuje večji kopenski invaziji izraelskih sil v Rafi na jugu Gaze, poroča Reuters. A ZDA naj bi dopuščale čas za pogajanja in ne bi hitele z glasovanjem.

Do pred kratkim se je Washington sicer izogibal izrazu prekinitev ognja v kakršnem koli ukrepu ZN-a glede Gaze. Predlog resolucije naj bi "poudarjal podporo začasni prekinitvi ognja v Gazi, takoj ko bo to izvedljivo", pri čemer bi morali biti izpuščeni vsi talci. Predlog naj bi pozval tudi k umiku vseh ovir za dobavo humanitarne pomoči v večjem obsegu.

Predlog Alžirije prekinitve ognja ni pogojeval z izpustitvijo talcev, je pa pozival k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev.

Hamas obsodil veto

Na ameriški veto sta se že odzvala Hamas in Izrael. Palestinsko gibanje je veto obsodilo. Sporočili so, da bo ukrep ZDA Izraelu omogočil nadaljevanje pobojev v Gazi.

"Ta veto služi izraelski okupaciji, ovira mednarodna prizadevanja za ustavitev agresije in povečuje trpljenje naših ljudi. Ameriško stališče je zelena luč za okupatorja, da izvede še več pobojev," je sporočil Hamas. Tudi palestinski predstavnik pri ZN-u Rijad Mansur je uporabo veta označil za popolnoma nepremišljeno in nevarno potezo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelski veleposlanik pri ZN-u Gilad Erdan pa je izjavil, da ustavitev ognja ni čarobna rešitev za vse težave na območju. "Prekinitev ognja danes bi pomenila imuniteto za morilce otrok in posiljevalce," je opozoril in dodal, da Hamas ne bo niti prebral resolucij Varnostnega sveta, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Uničenje v okupirani Gazi. Foto: EPA
Uničenje v okupirani Gazi. Foto: EPA

ZDA postopoma spreminjale odnos

Ameriški predlog resolucije Varnostnega sveta OZN-a o začasnem premirju v Gazi ni presenečenje. ZDA so postopoma spreminjale svoj odnos do vojne v Gazi in navzočnosti v regiji.

V petek je to strnil ameriški predsednik Joe Biden: "V zadnjih dneh sem se veliko pogovarjal z izraelskim premierjem, vsakič po skoraj uro. Poudaril sem to, kar osebno mislim, da je nujno: priti mora do razglasitve začasnega premirja, da lahko v tem času umaknejo ujetnike oz. talce. Priprave potekajo in še zmeraj upam, da to lahko uresničimo. Ob tem sicer ne pričakujem, upam pa, da Izraelci ne bodo izvedli širokopotezne kopne invazije."

Ni dvoma, da so ZDA še zmeraj zaveznice in pokroviteljice Izraela, a zgodilo se je to, o čemer so ves čas trajanja vojne ugibali opazovalci, namreč kako daleč bo Bidna povlekel izraelski premier Benjamin Netanjahu, je za Radio Slovenija poročal Andrej Stopar.

V soboto so bile Bidnove besede postavljene v izraelski kontekst, ki ZDA vsekakor ne laska. "Tisti, ki nam skušajo preprečiti dejavnosti v Rafi, nam pravzaprav govorijo, naj izgubimo vojno. V tem ne bom sodeloval. Politična kampanja, ki jo vodim skupaj s prijatelji, nam omogoča neomejeno svobodno delovanje, kar se do zdaj v izraelskih vojnah še ni zgodilo. In povem vam, da to ni podarjeno. To smo dosegli z vašo podporo, državljani Izraela, in ne bomo se vdali nobenemu pritisku," je dejal Netanjahu.

In ZDA so se odločile za resolucijo. Javni dialog med voditeljema kaže, kako previden mora biti Biden, tako zaradi ohranjanja ameriške teže na Bližnjem vzhodu in v svetu kot tudi doma. Raziskava Centra Pew namreč kaže, da kar 75 odstotkov Američanov meni, da vojna v Gazi zadeva ameriške interese, in celo 65 odstotkov je takšnih, ki jih zadeva osebno.

Čeprav na koncu odločata notranja politika in gospodarstvo, vsaj tako je bilo do zdaj, bi lahko vpričo vojn v Ukrajini in Gazi ter stalne napetosti zaradi Tajvana tokrat na predsedniških volitvah odločala tudi zunanja politika.

ZDA so v Varnostnem svetu vložile veto na alžirski predlog resolucije