Ruske sile naj bi očitane raketne napade na električno infrastrukturo izvajale od oktobra 2022 do najmanj marca 2023. Foto: EPA
Ruske sile naj bi očitane raketne napade na električno infrastrukturo izvajale od oktobra 2022 do najmanj marca 2023. Foto: EPA

Iz Haaga, kjer ima ICC sedež, so sporočili, da "obstajajo utemeljeni razlogi, da menimo, da osumljenca nosita odgovornost za raketne napade, ki so jih izvedle ruske sile pod njunim poveljstvom zoper ukrajinsko električno infrastrukturo od najmanj 10. oktobra 2022 do najmanj 9. marca 2023".

“V tem obdobju naj bi se dogajala serija napadov na več elektrarn in električnih postaj, ki so jih izvedle ruske oborožene sile na več krajih v Ukrajini.”

Sodišče navaja, da bi bile potencialne civilne žrtve in škoda, ki so jo povzročili napadi, "očitno nesorazmerni" v primerjavi s pričakovanim vojaškim napredovanjem.

“Menimo, da domnevna serija napadov kvalificira kot večkratno izdajanje poveljstev zoper civilno prebivalstvo in da obstajajo utemeljeni razlogi, da menimo, da osumljenca nosita odgovornost tudi za zločine proti človečnosti in druga nehumana dejanja, s čimer sta namerno povzročila hudo trpljenje ali resne telesne ali psihične poškodbe,” so dodali.

Zelenski: Pravici bo zadoščeno

Iz urada ukrajinskega predsednika so za Reuters dejali, da je ICC-jev nalog za aretacijo omenjenih ruskih poveljnikov "izjemno simboličen", predsednik Volodimir Zelenski pa je odločitev ICC-ja pozdravil.

"Vsak ruski poveljnik, ki ukaže napade na ukrajinske civiliste in ključno infrastrukturo, mora vedeti, da bo pravici zadoščeno. Vsak storilec takih zločinov mora vedeti, da bodo odgovarjali," je zapisal na omrežju X.

Ukrajinsko tožilstvo je že preiskovalo morebitne vojne zločine po seriji ruskih zračnih napadov to zimo na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Rusija zanika, da bi načrtno napadala civilno infrastrukturo v Ukrajini, in vztraja, da je cilj vseh ruskih napadov zmanjšati bojne zmožnosti Kijeva.

Rusija sicer ICC-ja ne priznava.

ICC je pred tem izdal naloge za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Aleksejevne Lvove-Belove. Njej očitajo vpletenost v prisilno deportacijo ukrajinskih otrok v Rusijo, navaja Guardian.