Ukrajinski vojaki v bojih v okolici Bahmuta. Foto: Reuters
Ukrajinski vojaki v bojih v okolici Bahmuta. Foto: Reuters

Moskaljov je položaj zasedel marca lani, kmalu po začetku ruske invazije v Ukrajini 24. februarja.

Zelenski se je za njegovo odstavitev odločil v času, ko na vzhodu Ukrajine potekajo hudi boji, zlasti v okolici Bahmuta v pokrajini Doneck, kjer intenzivni spopadi za to strateško pomembno mesto potekajo že več tednov.

Iz Moskve so sporočili, da je ruska vojska izvedla več napadov, v katerih je zadela ukrajinsko skladišče streliva, uničili naj bi tudi ukrajinske tanke, oklepno opremo in vozila, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kijev naj bi nameraval v prihodnjih mesecih izvesti ofenzivo za osvoboditev nekaterih ozemelj na vzhodu in jugu države, vključno z Mariupoljem, strateško pomembnim pristaniškim mestom ob Azovskem morju z okoli pol milijona prebivalcev, ki so ga ruske sile po več tednih smrtonosnega obleganja zavzele maja lani.

Iz Londona so medtem sporočili, da je Moskva verjetno zaskrbljena zaradi nepojasnjenih eksplozij na vojaških objektih v tem mestu. Po podatkih britanskega obrambnega ministrstva, ki se zanaša na obveščevalne podatke, je samo od začetka tega meseca v Mariupolju odjeknilo do 14 eksplozij, med drugim v skladišču streliva, dveh skladiščih goriva in jeklarni, ki se uporablja za vojaške namene.

"Rusija bo verjetno zaskrbljena, ker se nepojasnjene eksplozije dogajajo na območju, za katero je verjetno že prej ocenila, da je zunaj dosega rutinskih ukrajinskih udarnih zmogljivosti," so sporočili iz Londona in dodali, da Mariupolj leži okoli 80 kilometrov za trenutno frontno črto.

Mariupolj, ki je bil med ruskim obleganjem na začetku vojne močno opustošen, je za Rusijo pomemben, saj leži na ključni logistični poti, hkrati pa je največje mesto, ki so ga ruske sile zavzele lani in je še vedno pod njihovim nadzorom.

Ruski napad z brezpilotnimi letalniki v Kijevu. Foto: Reuters
Ruski napad z brezpilotnimi letalniki v Kijevu. Foto: Reuters

Novi ruski zračni napadi

Ruska vojska je medtem nad Ukrajino izvedla nove napade z brezpilotnimi letali, v katerih sta bila ubita dva človeka, trije pa so bili ranjeni, so sporočile ukrajinske sile. Ob tem so dodale, da jim je uspelo sestreliti 11 od 14 brezpilotnih letal šahed.

Nad prestolnico Kijev so ukrajinske sile sestrelile devet brezpilotnih letal, je dejal vodja kijevske vojaške uprave Sergej Popko, ne da bi navedel, ali je napad zahteval žrtve oziroma je povzročil škodo na infrastrukturi.

Pojasnil je, da je bil napad izveden v dveh ločenih valovih, zaradi česar so zračni alarmi zvonili več kot pet ur. Hkrati je opozoril, da ruske sile s tovrstnimi napadi skušajo izčrpati ukrajinsko zračno obrambo.

Od sredine oktobra je Rusija izvedla številne obsežne zračne napade, predvsem na objekte ukrajinske energetske infrastrukture. Zaradi obsežnega uničenja infrastrukture je marsikje prekinjena dobava električne energije, kar je prizadelo na milijone ljudi.

Peskov je nove sankcije EU-ja proti Kremlju označil za
Peskov je nove sankcije EU-ja proti Kremlju označil za "absurdne". Foto: Reuters

Kremelj: Posebna vojaška operacija se nadaljuje

Kitajski mirovni načrt, ki ga je Peking ruski in ukrajinski strani predlagal pretekli petek, si zasluži pozornost, vendar za zdaj ni pogojev za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, so sporočili iz Kremlja. ZDA so kitajski načrt zavrnile že v petek, ukrajinski predsednik Zelenski pa je ocenil, da mora Kijev sodelovati tudi s Kitajsko.

"Načrtu naših kitajskih prijateljev smo posvetili veliko pozornosti," je povedal tiskovni predsednik Kremlja Dmitrij Peskov, a dodal, da Moskva "za zdaj ne vidi nobenega od pogojev, ki so potrebni, da bi se celotna zgodba približala miru". "Posebna vojaška operacija se nadaljuje," je še dejal Peskov.

Kitajska vlada je v mirovnem načrtu, ki ga je Peking objavil pretekli petek, v 12 točkah Rusijo in Ukrajino pozvala, naj čim prej začneta neposredne mirovne pogovore, in posvarila pred uporabo jedrskega orožja. Državi je pozvala tudi k doslednemu izogibanju napadov na civiliste ali civilne objekte.

Ukrajinski vojak stoji poleg vozila, ki blizu frontne črte v Donecku nosi satelitski internetni sistem Starlink. Foto: Reuters
Ukrajinski vojak stoji poleg vozila, ki blizu frontne črte v Donecku nosi satelitski internetni sistem Starlink. Foto: Reuters

Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na načrt v petek dejal, da je zamisel Kitajske, da bi se pogajala o izidu vojne, ki je za Ukrajino popolnoma nepravična, nerazumna. Po njegovih besedah v načrtu ni ničesar, kar bi bilo koristno za kogar koli drugega kot za Rusijo.

Ukrajinski predsednik Zelenski pa je v odzivu na načrt v petek ocenil, da mora Ukrajina sodelovati tudi s Kitajsko in da se zdi, da ta v načrtu spoštuje zahteve Kijeva po ozemeljski celovitosti. Dobro je, da se je Kitajska začela pogovarjati o Ukrajini, je dejal in dodal, da ima v načrtu srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.

Zadržanost do kitajskega mirovnega načrta sta sicer izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Kot sta poudarila, je Peking namreč že izbral stran v tem konfliktu, to pa mu jemlje kredibilnost.

Peskov se je odzval tudi na nov, deseti sveženj sankcij proti Rusiji, ki so ga države članice EU-ja sprejele ob prvi obletnici ruske invazije na Ukrajino. Ta je usmerjen proti več kot sto ruskim posameznikom in podjetjem. "Vse to je seveda absurdno," je ocenil tiskovni predstavnik Kremlja. Po njegovih besedah ima Zahod težave pri iskanju oseb in subjektov, ki bi jih sankcioniral, kar pojasnjuje njihov "nelogičen seznam". Kot je dodal, gre za tako uspešne ljudi, da jim uvrstitev na seznam sankcioniranih ne bo povzročila nobenega nelagodja.

Kremelj: Ni možnosti za mirno rešitev konflikta

V napadu na belorusko letališče poškodovano rusko letalo

V napadu brezpilotnega letala je bilo v nedeljo na letališču v bližini beloruske prestolnice Minsk poškodovano rusko letalo. Odgovornost za sabotažo so prevzeli beloruski partizani. Opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska je v odzivu sporočila, da je ponosna na vse Beloruse, ki se še naprej upirajo "ruski hibridni okupaciji".

"Ponosna sem na vse Beloruse, ki se še naprej upirajo ruski hibridni okupaciji Belorusije in se borijo za svobodo Ukrajine," je v odzivu na napad dejala Tihanovska. Njen svetovalec Franak Viacorka pa je napad označil za najuspešnejšo sabotažo od začetka leta 2022.

"Partizani so potrdili uspešno posebno operacijo za razstrelitev ruskega letala na letališču v Mačulišču pri Minsku," je tvitnil Viacorka. Pojasnil je, da sta dva Belorusa, ki sta napad izvedla z brezpilotnim letalom, državo že zapustila in sta trenutno na varnem.

Pri tem ni navedel, katero rusko letalo je bilo tarča napada, dejal je le, da je bilo vredno približno 330 milijonov evrov. Po navedbah medijev, ki so blizu beloruski opoziciji, naj bi bilo to rusko izvidniško letalo A-50. Ta dodaja, da navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Ne ruska ne beloruska stran navedb nista komentirali.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino je bilo v Belorusiji in v ruskih regijah, ki mejijo na Ukrajino, izvedenih več sabotaž.

Moskva in Minsk pogosto izvajata obsežne vojaške vaje, kar redno spodbuja ugibanja, da bi lahko beloruska vojska sodelovala v ruski ofenzivi v Ukrajini.

Hrvaška naj bi Ukrajini dobavila 14 vojaških helikopterjev

Hrvaška bo po poročanju časopisa Jutarnji list Ukrajini v kratkem dobavila 14 transportnih helikopterjev tipa Mil Mi-8. Vlada v Zagrebu pisanja časopisa ni potrdila, je pa pošiljko 14 helikopterjev že lani napovedal hrvaški premier Andrej Plenković. To bi bila ena od največjih donacij helikopterjev katere od zavezniških držav Ukrajini.

12 helikopterjev Mi-8MTV-1 in dva helikopterja Mi-8T, ki jih bo predvidoma prejela Ukrajina, so del hrvaških oboroženih sil in so jih po domovinski vojni uporabljali predvsem za reševalne akcije ter za nujne prevoze s hrvaških otokov na celino. Pred prevozom v Ukrajino bodo z njih najprej sneli vse obstoječe oznake in po potrebi zamenjali obrabljene dele, za transport pa bodo pripravljeni čez približno deset dni. Sedem jih bodo razstavili in dostavili po kopnem, sedem pa jih bo odletelo na Poljsko, od koder jih bodo nato poslali v Ukrajino, piše Jutarnji list v sobotni izdaji.

Pošiljko 14 transportnih helikopterjev, na katere se lahko pritrdi tudi avtomatsko orožje, je že novembra lani napovedal Plenković. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je bil do tega kritičen, ker v vladi niso pojasnili, kako bodo te helikopterje nadomestili.

Hrvaškim letalskim silam bo tako predvidoma ostalo deset transportnih helikopterjev Mil Mi-171Sh sovjetske oz. ruske izdelave in štirje helikopterji Sikorsky UH-60 Black Hawk ameriške izdelave.

Hrvaška je v Ukrajino doslej napotila štiri pakete vojaške pomoči, a vsebine teh ni razkrila, ker je vse podatke o vojaški pomoči Ukrajini označila kot zaupne.

Napad na rusko letalo blizu Minska