Lokalne oblasti v Sevastopolu poročajo, da se je sprožila zračna obramba, o žrtvah in škodi pa za zdaj ne poročajo. Po besedah guvernerja Sevastopola Mihaila Razvožajeva, ki ga je nastavila Moskva, so ostanki raket padli v okrožje severno od mesta, kjer je sedež ruske črnomorske flote.

Na družbenih omrežjih so medtem zaokrožile fotografije, ki prikazujejo velike oblake dima na območju, kjer naj bi bilo rusko skladišče streliva. Razvožajev je sicer še pred tem opozoril na možnost novega ukrajinskega raketnega napada v regiji. "Pozor! Raketna nevarnost," je dejal in prebivalce pozval, naj se zatečejo na varno. Kmalu zatem pa je dejal, da je nevarnosti konec.

Nov napad se je zgodil le dan po tem, ko je ukrajinska vojska v raketnem napadu zadela sedež ruske mornarice v Sevastopolu na polotoku Krim, ki je pod ruskim nadzorom. Za zdaj še vedno ni znano, koliko žrtev je zahteval napad.

Ruske oblasti so sprva poročale, da je bil v napadu ubit ruski vojak, a je obrambno ministrstvo pozneje sporočilo, da vojaka za zdaj le pogrešajo.

Kijev: Med žrtvami poveljniki flote

Ukrajinska vojska navaja, da je v napadu umrlo oziroma bilo ranjenih več deset ljudi, vključno z visokimi poveljniki ruske flote. Ob tem je dodala, da je napad izvedla v času sestanka vodstva ruske mornarice. Vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov trdi, da je bilo v napadu ubitih najmanj devet ljudi, med njimi tudi ruski generali.

Kot poroča Al Džazira, so za sestanek visokih predstavnikov vojske dobili obveščevalne informacije s terena.

Danilov predlaga prostovoljno samonevtralizacijo

Po besedah vodje ukrajinskega varnostnega sveta ima ruska črnomorska flota le dve možnosti – prostovoljna ali prisilna samonevtralizacija. Slavna ruska vojaška tradicija uničenja lastne flote ob sovražnikovem približevanju bi morala imeti kontinuiteto in tradicijo nasledstva, je dejal.

Če Rusija ne bo izbrala prostovoljne možnosti, potem jo bodo, tako Danilov, zrezali kot salamo. "Proces je boleč, a ukrajinske oborožene sile izvajajo natančne napade izključno na vojaško infrastrukturo," je zatrdil.

Rusija si je polotok Krim in večji del teritorialnih voda v bližini priključila leta 2014. Krim, nadzor nad katerim si tako kot na drugih zasedenih ukrajinskih ozemljih želi Kijev pridobiti nazaj, je v zadnjem času postal tarča vse pogostejših ukrajinskih napadov.

Kitajski predlog: Premirje in mirovni pogovori

Peking je medtem ponovil svoj položaj glede vojne v Ukrajini. Edini način za njeno končanje je doseči premirje in začeti mirovne pogovore, je na zasedanju Generalne skupščine ZN-a dejal kitajski podpredsednik Han Ženg.

Kot poroča Al Džazira, se želi Kitajska, ki ni obsodila ruskega napada na Ukrajino, predstavljati kot nevtralni posrednik med obema stranema.

Prejšnji teden je Moskvo obiskal kitajski zunanji minister Vang Ji, ki je ruskemu kolegu Sergeju Lavrovu dejal, da bo Kitajska ohranila neodvisen in nepristranski položaj glede Ukrajine.

Szijjarto svetuje srečanja z Lavrovom

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto se je v petek ob robu zasedanja Generalne skupščine sešel z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Sestanek z Lavrovom je predlagal drugim zahodnim voditeljem, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Dobro bi bilo, če bi tudi drugi zahodni politiki storili enako, potem bi bilo več upanja, da se bo vojna v Ukrajini končala," je poudaril Szijjarto in ponovil, da si Madžarska še naprej prizadeva za konec vojne v Ukrajini. "Želimo, da se ubijanje neha in da se čim prej začnejo mirovni pogovori," je dodal.

Opozoril je, da vojna škodi vsem, "predvsem pa Evropi, kjer vsi plačujemo ceno vojne", poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Lavrov se je medtem po navedbah Szijjarta zavezal, da bo Madžarski zagotovil oskrbo z energijo. Kot navaja ruska tiskovna agencija Tass, pa naj bi madžarski minister oktobra nameraval obiskati Moskvo in s podpredsednikom ruske vlade Aleksandrom Novakom razpravljati o energetskih vprašanjih.

Szijjarto je bil sicer edini visoki uradnik iz države članice EU-ja, ki se je v New Yorku sešel z Lavrovom.

Madžarska kot članica EU-ja pod vodstvom premierja Viktorja Orbana goji do Moskve naklonjena stališča, ki se od začetka ruske agresije proti Ukrajini niso bistveno spremenila. To se odraža tudi pri odločitvah glede sankcij EU-ja proti Rusiji, do katerih je Budimpešta zadržana ali pa jim nasprotuje.