Zaporožje je največja jedrska elektrarna v Evropi. Foto: Reuters
Zaporožje je največja jedrska elektrarna v Evropi. Foto: Reuters

Generalni direktor IAEA-ja Rafael Grossi je elektrarno pod okupacijo ruskih sil obiskal prejšnji teden, ko je posvaril pred povečano vojaško dejavnostjo v okolici.

"Očitno je, da se razmere ne izboljšujejo. Nasprotno, vojaške dejavnosti okoli območja se povečujejo," je dejal Grossi in ob tem napovedal, da pripravlja kompromisni načrt za varnost jedrske elektrarne, ki bi ustrezal tako Moskvi kot Kijevu.

Pred potjo v Ukrajino je vodja IAEA-ja opozoril, da so razmere v jedrski elektrarni še vedno negotove, potem ko je ta na začetku marca zaradi obstreljevanja v bližini že šestič od začetka ruske invazije februrja lani začasno ostala brez povezave z ukrajinskim elektroenergetskim omrežjem. Elektrika je sicer nujna za delovanje črpalk za kroženje vode za hlajenje reaktorjev in bazenov z jedrskim gorivom.

Zelenski na obisku na Poljskem

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na obisk na Poljsko, kjer se bo sešel s poljskim kolegom Andrzejem Dudo in s predsednikom vlade Mateuszem Morawieckim, s katerimi se bo pogovarjal tudi o problematičnem uvozu ukrajinskega žita.

Kot je povedal vodja urada poljskega predsednika za mednarodno politiko Marcin Przydacz, se bosta Zelenski in Duda pogovarjala o varnostnih vprašanjih, gospodarskem sodelovanju in zgodovinskih vprašanjih.

V torek je Przydacz dejal, da je obisk "treba jemati kot znak zaupanja in zahvale Poljski in Poljakom".

Zvečer se nameravata predsednika v Varšavi srečati z Ukrajinci, ki so na Poljskem našli zatočišče pred vojno. Zelenski naj bi se med obiskom srečal tudi s poljskim premierjem Morawieckim.

Ukrajinski predsednik je od začetka ruske invazije doslej le dvakrat zapustil državo. Foto: Reuters
Ukrajinski predsednik je od začetka ruske invazije doslej le dvakrat zapustil državo. Foto: Reuters

Poljska sicer velja za eno ključnih podpornic Ukrajine od začetka vojne. Sprejela je več kot milijon ukrajinskih beguncev, hkrati pa Kijevu pomaga tako humanitarno kot vojaško. Odigrala je tudi pomembno vlogo pri prepričevanju drugih zahodnih sil, da Ukrajini dobavijo bojne tanke in drugo orožje.

Poljska je Ukrajini že predala prvo pošiljko obljubljenih bojnih letal sovjetske izdelave MiG-29. Kot prva je sicer konec marca bojna letala Ukrajini predala Slovaška.

Jeza poljskih kmetov

Poljska javnost v veliki večini podpira Ukrajince v vojni z Rusijo, saj je anketa Ipsosa pokazala, da 82 odstotkov Poljakov meni, da bi morale države Nata in Evropske unije podpirati Ukrajino, dokler ne zmaga.

Kljub temu obisk Zelenskega poteka sredi naraščajoče jeze na podeželju Poljske zaradi vpliva uvoza ukrajinskega žita, zaradi katerega so se znižale cene v več državah na vzhodnem krilu EU-ja.

Zaradi vpliva ukrajinskega žita je med obiskom Zelenskega odstopil kmetijski minister Henryk Kowalczyk, potem ko je Evropska komisija odločila, da podaljša prost uvoz ukrajinskega žita brez dajatev do leta 2024. Poljski kmetje se po drugi strani zavzemajo za uvedbo carin na ukrajinsko žito.

Zaradi logističnih težav pri izvozu na svetovne trge so velike količine ukrajinskega žita končale v državah srednje Evrope in zaradi nižjih cen prizadele lokalno pridelavo.

Predsedniki petih vlad, vključno s poljsko, so v petek pisali predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in zahtevali ukrepanje glede uvoza ukrajinskih kmetijskih izdelkov.

Zaradi vojne Ukrajina s težavo izvaža svoje žito na druge celine. Foto: Reuters
Zaradi vojne Ukrajina s težavo izvaža svoje žito na druge celine. Foto: Reuters

Ukrajinski predsednik se je sicer od začetka ruske invazije le dvakrat odpravil na pot v tujino, do zdaj je namreč obiskal le ZDA, Združeno kraljestvo, Francijo in Bruselj.

Obisk ZDA decembra lani je bil njegov prvi obisk v tujini od začetka invazije. V Beli hiši se je sešel z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ob tej priložnosti pa so ZDA naznanile nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini.

V Rusiji prijeli ukrajinskega pilota

Na jugozahodu Rusije v regiji Brjansk, ki meji na Ukrajino, je z lahkim letalom strmoglavil ukrajinski pilot, ki ga je prijela ruska obmejna patrulja, je sporočila ruska varnostna služba FSB.

Dodala je, da je lahko letalo iz neznanega razloga strmoglavilo blizu kraja Butovsk v regiji Brjansk in da je ukrajinski pilot skušal zbežati proti meji z Ukrajino, a so ga prijeli, poročanje ruske tiskovne agencije Ria Novosti povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Gre še za enega v nizu incidentov, o katerih poročajo ruski mediji. Konec februarja so poročali o več sestreljenih ukrajinskih letalnikih v več ruskih regijah, tudi v obmejnih regijah Brjansk in Belgorod.

Od začetka ruske invazije v Ukrajini februarja lani so bili sicer kraji in infrastruktura v ruskih regijah, ki mejijo na Ukrajino, večkrat tarča napadov, zlasti z brezpilotnimi letalniki. Napade je Moskva pripisala ukrajinski vojski.

8. februarja je obiskal Združeno kraljestvo, kjer se je med drugim sešel z britanskim premierjem Rishijem Sunakom in nagovoril parlament v Londonu. Iz Londona je nato odletel v Pariz na srečanje s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.

Dan pozneje je obiskal še Bruselj in se udeležil vrha voditeljev EU-ja, kjer se je članicam Unije zahvalil za dobave orožja, pri tem pa poudaril, da je treba biti pri mobilizaciji pomoči hitrejši od Rusije.

Clintonu žal za sporazum iz Budimpešte

Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je v pogovoru za irsko javno radiotelevizijo RTE izrazil obžalovanje, da je med pogajanji leta 1994 pritiskal na Ukrajino, da se odpove jedrskemu orožju.

ZDA so leta 1994 posredovale pri sklenitvi budimpeškega memoranduma med nekdanjim ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in nekdanjim ukrajinskim predsednikom Leonidom Kravčukom, s katerim se je Kijev znebil jedrskega orožja, ki je bilo po razpadu Sovjetske zveze še vedno nameščeno na ozemlju Ukrajine.

Po poročanju Wall Street Journala je leta 1994 Clinton na koncu Kravčuku ponudil 700 milijonov dolarjev in "močna varnostna zagotovila" v zameno za jedrsko razorožitev.

Clinton je dejal, da je vedel, da Jelcinov naslednik Vladimir Putin ni podpiral sporazuma, v katerem se je Rusija zavezala, da se ne bo nikoli vmešavala v ozemeljske meje Ukrajine.

Kot je za Business Insider dejal profesor Simon Miles z univerze Duke, bi Rusija brez omenjenega sporazuma dvakrat premislila, preden bi leta 2014 in 2022 napadla Ukrajino. Po njegovem mnenju bi Ukrajina z jedrskim orožjem lahko uživala visoko stopnjo ozemeljske celovitosti.

Clinton je dejal, da se je Putin zavedal ranljivosti Ukrajine, ko je načrtoval nezakonito priključitev Krima leta 2014.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na obisk na Poljsko

Nato grozi Kitajski

Medtem je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg dejal, da so se članice zavezništva strinjale, da bi bila vsakršna kitajska dobava orožja Rusiji zgodovinska napaka, ki bi naletela na hude posledice.

"Zaveznice so bile jasne, da bi bilo vsakršno zagotavljanje smrtonosne pomoči Kitajske Rusiji zgodovinska napaka z velikimi posledicami," je po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov Nata, na katerem so razpravljali tudi o politiki do Kitajske, dejal Stoltenberg.

Na vprašanje, kakšen bi bil odziv Nata, je odgovoril zgolj, da je več članic, tudi ZDA kot največja, jasno napovedalo, da bi bile posledice hude.

Stoltenberg je povedal, da do zdaj niso našli dokazov, da bi Kitajska Rusiji dobavljala orožje, vendar pa početje Pekinga pozorno spremljajo.

Obenem je poudaril, da je treba biti v odnosih s Pekingom jasen, da je vse tesnejše sodelovanje Kitajske in Rusije skrb vzbujajoče. Peking namreč ni obsodil ruske agresije na Ukrajino, prav tako pa pomaga pri spodbujanju ruskega gospodarstva, je dejal Stoltenberg.

Na zasedanju so se ministri članic posvetili pripravam na julijski vrh Nata v Vilni. Govorili so o ambicioznejših zavezah glede proračunskih izdatkov za obrambo in izzivih, ki jih zavezništvu prinaša globalni jug.

Še naprej bodo podpirali tudi države, ki so deležne ruskih pritiskov, vključno z BiH-om, Moldavijo in Gruzijo, je Stoltenberg dejal po koncu dvodnevnega zasedanja.

Na njem je prvič kot polnopravna članica sodelovala Finska, ki se je zavezništvu pridružila v torek ob 74. obletnici njegove ustanovitve.